Diplomirani inženir strojništva Rok Narobe je v Savskih elektrarnah Ljubljana zaposlen od leta 2003 na delovnem mestu inženirja za strojne naprave. Z veliko mero samoiniciativnosti in odprtosti za nove pristope in inovativne rešitve je v zadnjem času vodil ali s pomembnim prispevkom sodeloval pri treh projektih, pomembnih za učinkovitejše in zanesljivejše delovanje hidroenergetskih naprav ter izboljšanje njihovih izkoristkov.
Rok Narobe je diplomiral na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani leta 2003. Še istega leta se je kot pripravnik zaposlil v Savskih elektrarnah Ljubljana. Kot mentor ga je v delo uvedel Branko Flak, priznani strokovnjak s strojnega področja. Pod njegovim vodstvom se je uspešno uvajal v mnoge skrivnosti hidroenergetskih sistemov, in sicer v času ko so potekale obnove hidroelektrarn v Medvodah, Mostah in Mavčičah.
Izkušnje uspešno uporabil pri inovativnih rešitvah
Inž. Narobe je sodeloval tudi pri obnovah portalnih dvigal, obnovah protikorozijske zaščite in večjih remontih hidromehanske opreme. V letu 2010 je po opravljenem strokovnem izpitu postal pooblaščeni inženir s strani Inženirske zbornice Slovenije. Pridobljene izkušnje je s pridom uporabil pri vseh treh inovativnih rešitvah, kot so zamenjave oljnih dovodnikov na agregatih HE Vrhovo, vzpostavitev izvajanja turbinskih in generatorskih meritev na agregatih po remontih in implementacija hidravlične izravnave segmentnih zapornic na HE Mavčiče.
»V energetiki je zelo težko prodreti z nekimi bolj sodobnimi inovativnimi prijemi, ali drugače povedano, z neko nestandardno rešitvijo. Večina se v glavnem drži načela: To je preizkušeno, pojdimo po tej poti! Osebno mislim, da smo tu zato, da mislimo, nekaj naredimo in gremo naprej s sodobnimi in inovativnimi rešitvami. Pri iskanju novih inovativnih pristopov pa niso pomembne samo ideje posameznikov, ampak tudi delovanje in usklajevanje pogledov v okviru skupine sodelavcev - tima, ki se ukvarja z določenim projektom. Z našo skupino, ki jo vodi inž. Roman Modic, skušamo v Savskih elektrarnah Ljubljana uveljaviti nove tehnološke rešitve in načine za učinkovitejše delovanje hidroenergetskih naprav,« je povedal inž. Narobe.
Svojevrstna tehnična inovacija pri oljnih dovodnikih
Inž. Narobe ne ostaja samo pri lepih besedah in strokovnih priporočilih. Letos je vodil projekt zamenjave oljnih dovodnikov na agregatih HE Vrhovo. Stari oljni dovodniki so bili v precej slabem stanju, prisotno je bilo precejšnje puščanje olja in posledično nenehno delovanje tlačne naprave in popravkov pozicije gonilnika.
»Pri novih oljnih dovodnikih gre za svojevrstno tehnično inovacijo na tem področju (prvo, implementirano v Sloveniji, izvedba Andino d.o.o.), z boljšim tesnjenjem (izgube olja so zanemarljive) in z bistveno manjšo napravo (stare opreme je bilo približno 1000 kg, medtem ko je nove za okoli 30 kg), ki v že tako tesnem prostoru hruške cevne turbine pomeni veliko pridobitev. V primeru okvare dovodnika pa je odprava okvare z zamenjavo z rezervnim izredno hitra,« je pojasnil inž. Narobe.
Sistematične turbinske in generatorske meritve na agregatih
Naslednji pomemben projekt, pri katerem je ing. Narobe sodeloval je vzpostavitev turbinskih in generatorskih meritev na agregatih po remontih ali izrednih dogodkih (okvarah). V preteklosti so takšne zahtevne meritve in preizkuse ob spuščanjih v pogon ali po izrednih dogodkih izvajale zgolj zunanje institucije (npr. Litostroj, EIMV, Končar Turboinštitut), leta 2013 pa so inž. Narobe (za strojno področje) in še dva sodelavca (za elektro področje) določili potreben nabor opreme, zasnovali in izdelali preizkusno omaro ter potrebno programsko aplikacijo.
»Sistematične meritve in preizkuse turbinske in generatorske opreme ob rednih remontih in po izrednih dogodkih smo začeli izvajati v letu 2013. O vsakem preizkušanju smo izdelali tudi poročilo, ki se arhivira in služi za spremljanje trendov posameznih parametrov agregata. Zadeva se je v praksi že takoj izkazala za zelo koristno, saj smo npr. na enem od agregatov HE Vrhovo odkrili nastajajočo okvaro na mehanizmu gonilnika in jo nato uspešno sanirali še pred nastankom kakšne večje škode,« je dejal inž. Narobe.
Pred kratkim je skupina v HE Vrhovo izvedla tudi preverbo in optimizacijo kulisnega razmerja (vodilnik - gonilnik), tako imenovan indeks test turbine (skladno s standardom SIST IEC 60041). Projekt je še v teku, pričakovati pa je, da bo optimizacija kulisnega razmerja v prvi vrsti prinesla odpravo nastajanja kavitacijskih poškodb na gonilniku in izboljšan izkoristek turbine.
Hidravlična izravnava zapornic prelivnih polj HE Mavčiče
Nadalje je inž. Narobe omenil projekt implementacije hidravlične izravnave segmentnih zapornic v HE Mavčiče v sklopu obnove te hidroelektrarne. Pri tem projektu je sodeloval v skupini, ki se je odločala o implementaciji novega principa paralelnega pomika segmentnih zapornic na prelivnih poljih. Stari sistem je deloval na principu merjenja pomikov levega in desnega servo cilindra posebej in zagotavljanja paralelnega pomika s pripiranjem pretoka olja v en ali drugi cilinder. V praksi se je največja težava kazala v premajhni natančnosti merjenja pomika posameznega cilindra, saj je nanjo delovalo več faktorjev mehanske narave (mehanski prenos, seštevanje zračnosti posameznih členov tega prenosa itd).
»Novi princip s hidravlično izravnavo je bil v Sloveniji prvič implementiran prav v HE Mavčiče, prednosti pa so naslednje: ni odvisen od natančnosti meritev pomika, v hidravličnem sistemu je manj členov (ventilov ipd.), je zanesljivejši in predvsem prijaznejši za uporabo v izrednih razmerah (manj možnosti napačnih ročnih manipulacij posluževalnega osebja). Ker v Sloveniji podobnega sistema še ni bilo, je bila odločitev zanjo sicer pretehtana a kljub temu težka. Na koncu so do izraza prišle vse pozitivne lastnosti, sistem pa je pravilno in zanesljivo deloval že v nekaj visokovodnih razmerah,« je povedal inž. Narobe.
Lotili so se tudi merjenja kakovosti hidravličnih olj
Inž. Narobe se pri svojem delu ukvarja tudi s servisom hidravličnih olj. Ker so stare hidravlične komponente (po obnovah) zamenjale novejše in sodobnejše, ki so bistveno bolj občutljive na kakovost hidravlične tekočine, so se začele kazati napake pri delovanju sistemov.
»V okviru odpravljanja težav smo se lotili merjenja kakovosti hidravličnih olj, ki je odkrilo preveliko kontaminacijo z delci. Ker gre pri tovrstnem hidravličnem sistemu za ogromen sistem z veliko olja, ki nima velikega pretoka razen pri zagonu in spremembi obremenitve agregata, je najbolj smiselno uporabiti Off-line sistem filtriranja. V teku je testiranje različnih možnosti filtrirnih sistemov, ki kažejo na znatno izboljšanje stanja kontaminacije, kar dolgoročno prinese manj okvar hidravličnih komponent in s tem zanesljivejše obratovanje agregatov,« je pojasnil inž. Narobe.
Potrebno večje sodelovanje med strokovnjaki
Sicer pa je inž. Narobe še dejal, da je med strokovnjaki podjetij s hidroenergetskega področja premalo sodelovanja. Meni, da bi bilo dobro, da bi se večkrat sestajali in posvetovali, da ne bi kdo pri zasnovi in uresničevanju hidroenergetskih projektov zašel v iste težave, kot jih je morda nekdo že prej imel. Pomembno je, da si strokovnjaki izmenjujejo izkušnje pri uresničevanju projektov in tudi delijo dobre rešitve.
Miro Jakomin