Razprava se je osredotočila na določitev pravil za mednarodne ogljične trge, financiranje podnebnih ukrepov ter transparentnost pri poročanju o emisijah.
Potekalo je dvodnevno virtualno ministrsko zasedanje 12. Petersberg podnebni dialog, na katerem je sodeloval minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak. Srečanje je gostilo Nemško zvezno ministrstvo za okolje, naravo in jedrsko varnost v tesnem sodelovanju z Združenim Kraljestvom, prihajajočim predsedstvom Mednarodne podnebne konference (COP26). Namen dialoga, na katerem so udeležence uvodoma nagovorili generalni sekretar OZN Antonio Guterres, zvezna nemška kanclerka dr. Angela Merkel in predsednik vlade Združenega kraljestva Boris Johnson, je bila izmenjava stališč o ključnih temah 26. zasedanja Mednarodne podnebne konference (COP26).
Razprava se je osredotočila na prilagajanje na podnebne spremembe, določitev pravil za mednarodne ogljične trge, financiranje podnebnih ukrepov ter uskladitve glede časovnega okvirja in transparentnosti pri poročanju o emisijah. Ministri so govorili tudi o glavnih izzivih pri določanju pravil za mednarodne ogljične trge in o tem, kako na COP26 spodbuditi razmislek o ciljih podnebnih financ po letu 2025. Ministri so se strinjali, da je za krepitev podnebne odpornosti strateškega pomena povečanje mednarodnega financiranja, ciljno usmerjanje ter vključevanje vidikov podnebnih sprememb v druge mednarodne mehanizme. Pri doseganju ambicioznih ciljev za prehod v brezogljično družbo do leta 2050 je pomembno tudi sodelovanje vseh deležnikov.
Za pogodbenice pariškega sporazuma je med drugim ključen 6. člen sporazuma, po katerem je treba vzpostaviti pravila za mednarodne ogljične trge. Ob tem je minister mag. Andrej Vizjak poudaril, da so pri tem ključni preglednost okoljske celovitosti, transparentnost in trajnostni razvoj, ki morajo biti izhodišče v pogajanjih na podnebni konferenci COP26, ter, da je ključno poenotiti časovna obdobja za poročanje o posodobljenih ciljih zmanjševanja emisij.
Na podnebni konferenci, ki bo po enoletnem premoru in po začetku veljavnosti pariškega sporazuma (1. 1. 2021), potekala med 1. in 12. novembrom v Glasgowu, se bodo svetovni voditelji poskušali dokončno dogovoriti o podrobnejših pravilih o implementacija pariškega podnebnega sporazuma, ki je bil sprejet decembra 2015, in jih določa Knjiga pravil.
Opravili bodo pregled podnebnih ambicij držav in ocenili posodobljena nacionalno določene prispevke, ki so jih morale države v skladu s pariškim sporazumom poslati sekretariatu UNFCCC do konca lanskega leta. Prav tako se bodo nadaljevala pogajanja o določitvi pravil za mednarodne ogljične trge in s tem dokončanje Knjige pravil za izvajanje pariškega sporazuma.
Pričakovati je začetek kolektivnega pregleda izvajanja pariškega sporazuma, oceno skupnega napredka pri doseganju njegovega namena in uresničevanju njegovih dolgoročnih ciljev (pregled stanja na globalni ravni). Potekal bo tudi pregled izpolnitve mednarodnih zavez za dvig financiranja podnebnih ukrepov in začetki pogajanj za določitev novega finančnega cilja do leta 2025.
Pomembna tema pogovora bo tudi prilagajanje na podnebne spremembe, kjer je cilj okrepiti izvajanje ukrepov in politik za povečanje odpornosti na podnebne spremembe ter nameniti dodatna finančna sredstva za prilagajanje, predvsem v najbolj ranljivih državah.