Uprava za jedrsko varnost je pripravila Poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v republiki Sloveniji leta 2011.
Zaradi jedrske nesreče v Fukušimi je bilo, kar se tiče jedrske varnosti, leto 2011 eno najzahtevnejših let v zgodovini. Tako se je od 11. marca 2011 dalje celotna jedrska stroka po svetu in pri nas intenzivno ukvarjala s posledicami, predvsem pa z nauki tega dogodka. V Evropi smo se lotili stresnih testov jedrskih elektrarn in z njimi skušali predvideti vse naravne nesreče in izboljšati pripravljenost jedrskih elektrarn nanje. Ti nauki so bili še dodatna spodbuda, da so v Nuklearni elektrarni Krško (NEK) še enkrat temeljito preverili pripravljenost elektrarne na potrese, poplave in druge zunanje dogodke. Prav v tem času pa sta se zaključevala projekta, ki sta se začela že pred leti - vgradnja tretjega dizelskega generatorja in povišanje protipoplavnih nasipov ob Savi. Obe izboljšavi bosta bistveno zmanjšali verjetnost za izpuste v okolico v primeru potresov ali poplav. Zaradi nesreče na Japonskem pa so v NEK nabavili več dodatnih mobilnih dizelskih generatorjev, kompresorjev za stisnjeni zrak, črpalk, dodatno gasilsko opremo in pripravili dodatna priključna mesta za dobavo hladilne vode ali električnega napajanja v primerih, če bi med najhujšimi naravnimi katastrofami odpovedala vgrajena oprema. Pripravili so tudi načrte za obsežnejše izboljšave v naslednjih letih.
Po večletnih pripravah je bila lani poleti v državnem zboru sprejeta dopolnitev zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in o jedrski varnosti. Večina sprememb predstavlja odpravo manjših nedoslednosti in pomanjkljivosti, ki so se pokazale v času uporabe zakona. Uvedena je omejitev stavke za ključno osebje jedrskih objektov, dopolnjene so bile določbe o fizičnem varovanju jedrskih in sevalnih objektov ter nekoliko poenostavljeni postopki za pridobivanje dovoljenj. S spremembo zakona je Slovenija tudi uskladila svoj pravni red z Direktivo EU o jedrski varnosti iz leta 2009. V Bruslju so poleti 2011 sprejeli tudi direktivo o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom, Slovenija pa mora svojo zakonodajo s to direktivo uskladiti v dveh letih.
Na mednarodnem področju je bil pomemben mejnik pomlad 2011, ko je Slovenija postala polnopravna članica Jedrske agencije za energijo (NEA), kjer je bila dobro desetletje že opazovalka . Uprava za jedrsko varnost je jeseni 2011 gostila mednarodno misijo IRRS, ki je deset dni pregledovala našo upravno infrastrukturo s področja jedrske varnosti in jo primerjala z mednarodnimi standardi. Pohvalila je našo ureditev in naše dejavnosti, pripravila pa je tudi več priporočil za izboljšave.
Ravnanje z radioaktivnimi odpadki v državi je potekalo brez zapletov. Na žalost pa čedalje bolj zamuja gradnja končnega odlagališča nizko- in srednje radioaktivnih odpadkov. Odkar je bil konec leta 2009 sprejet DPN za lokacijo odlagališča v Vrbini pri Krškem, postopki skorajda stojijo. Agencija za radioaktivne odpadke je izdelala investicijski program prihodnjega odlagališča, ki pa še ni bil odobren, ne odkupujejo se zemljišča, pa tudi priprava poročila o vplivih na okolje se še ni začela. Prav tako zamuja priprava nove izdaje načrta za razgradnjo NEK, ki ga morata skupaj pripraviti solastnici, država Slovenija in država Hrvaška. Z zamudo izgradnje odlagališča se povečuje stiska v NEK, kjer v skladišču radioaktivnih odpadkov zmanjkuje prostora. Vendar pa zaradi tega ni neposredne nevarnosti za okolico in njene prebivalce.
Vlada je poročilo Uprave za jedrsko varnost že obravnavala in sprejela ter ga poslala tudi že v obravnavo državnemu zboru. (pb)
Več na: www.ursjv.gov.si