Glavni motiv gospodinjstev za učinkovito rabo energije. Vir: REUS 2022
Odnos slovenskih gospodinjstev do okolja in učinkovite rabe energije se je od leta 2010 po ugotovitvah raziskave REUS sicer pozitivno spremenil, saj večina slovenskih gospodinjstev v svoje razmišljanje o porabi energije vse bolj vključuje tudi skrb za okolje. Tako je zadnja tovrstna raziskava pokazala, da 71 odstotkov gospodinjstev, ki razmišljajo o učinkoviti rabi energije, enako motivirata tako prihranek denarja kot varovanje okolja, 5 odstotkov jih motivira predvsem skrb za okolje, pri 23 odstotkih gospodinjstev pa je glavni motiv za povečanje energetske učinkovitosti prihranek denarja. Zanimive so tudi ugotovitve o tem, kaj želijo gospodinjstva doseči z energetsko učinkovitostjo, pri čemer je 36 odstotkov anketiranih navedlo znižanje stroškov, 29 odstotkov znižanje količine porabljene energije in 12 odstotkov gospodinjstev ublažitev vpliva na okolje. Pri nadaljnjem izvajanju ukrepov učinkovite rabe energije gre po mnenju raziskovalcev upoštevati tudi dejstvo, da je bilo na podlagi segmentacije gospodinjstev 72 odstotkov gospodinjstev uvrščenih med ekološko ozaveščene, pri čemer okoljski kazalec »Ozaveščenost javnosti o energetski učinkovitosti« na področju ravnanja z energijo prikazuje, kaj gospodinjstva motivira in kaj želijo doseči z uvedbo ukrepov za učinkovito rabo energije ter razmerje med njihovim dejanskim ravnanjem z energijo in stališčem glede učinkovite rabe energije.
Primerjava rezultatov raziskave REUS v obdobju od 2010 do 2022 tako kaže statistično značilen pozitiven trend, to je, da znižanje količinske porabe in zmanjšanje vpliva na okolje pridobivata na pomenu kot glavna namena za uvedbo ukrepov za učinkovito rabo energije, medtem ko pomen finančnih prihrankov upada. Leta 2022 je bil namreč delež gospodinjstev, ki želijo znižati stroške, skoraj dvakrat manjši kot leta 2010 (2022: 36 odstotkov, 2010: 71 odstotkov), delež gospodinjstev, ki želijo predvsem znižati količino porabljene energije pa je bil več kot dvakrat večji (2022: 29 odstotkov, 2010: 11 odstotkov). Dvakrat večji je bil tudi delež gospodinjstev, ki želijo zmanjšati svoj vpliv na okolje (2022: 12 odstotkov, 2010: 6 odstotkov), kar potrjuje, da se je delež okoljsko ozaveščenih gospodinjstev z leti povečal oziroma, da je okoljsko naravnanih že tri četrtine gospodinjstev, pri čemer se kaže potencial za nadaljnje zmanjševanje končne porabe energije predvsem pri ekološko neozaveščenih gospodinjstvih, in sicer s spodbujanjem okoljsko usmerjenega obnašanja oziroma pozitivnih navad pri rabi energije.