V bolj razvitem delu Evrope so že zgradili lastne hidroelektrarne. Kaj pa v Sloveniji? Se lahko odpovemo njihovi gradnji?
V kriznem času so gotovo potrebna večja vlaganja v take infrastrukturne objekte, ki bodo v prihodnosti zagotavljali povrnitev vlaganj in bili obenem temelj regionalnega prostorskega razvoja. Izgradnja hidroelektrarn namreč zvišuje delež obnovljivih virov energije v strukturi proizvodnje primarne energije ter delež lastne proizvodnje, hkrati pa zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov.
Na te in druge pomembne razvojne izzive opozarja dr. Andrej Kryžanowski, docent za inženirsko hidrotehniko na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. O njih je spregovoril tudi na nedavnem posvetu strokovne in širše javnosti o gradnji verige hidroelektrarn na srednji Savi, ki ga je pripravila Slovenska inženirska zveza v sodelovanju z Državnim svetom RS.
OVE narekujejo celotno verigo savskih hidroelektrarn
Kot je znano, se je gradnja verige hidroelektrarn na Savi začela na odseku spodnje Save, ki je, zaradi pritoka Savinje in Krke, energetsko tudi najbolj zanimiv odsek. Hidroelektrarna Vrhovo, kot prva elektrarna v nizu, obratuje od leta 1993, hidroelektrarna Boštanj od leta 2006 in tretja v nizu, hidroelektrarna Blanca, od leta 2009. Gradnja četrte stopnje, HE Krško je v zaključni fazi, zadnji dve stopnji, Brežice in Mokrice sta v različnih fazah postopkov umeščanja v prostor.
Predvidoma bo veriga na spodnji Savi dokončana najpozneje do leta 2018. Hidroelektrarne na srednji Savi bodo povezale stopnje na zgornji in spodnji Savi v sklenjeno verigo. Na odseku je predvidenih 9 oziroma 10 energetskih stopenj, vendar pa o tem dokončna odločitev še ni bila sprejeta. Leta 2004 je bila izdana uredba za energetsko izrabo vode na odseku srednja Save, pogodba s koncesionarjem pa do danes še ni bila podpisana.
Predvidena skupna proizvodnja 5,7 TWh
"Na podlagi scenarijev iz projektne zasnove, ki smo jo izdelali na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo leta 2007, je rok za izvedbo projekta med 15 in 25 leti, odvisno od razpoložljivih sredstev in pridobivanja upravnih dovoljenj za gradnjo. Po dograditvi celotne verige elektrarn na Savi bo znašala skupna instalirana moč 614 MW in srednja proizvodnja 2,1 TWh na leto, pri čemer se bo delež energetske izrabe Save povečal na 75 odstotkov. Skupna proizvodnja hidroelektrarn se bo povečala na 5,7 TWh, kar je ekvivalent celotni letni proizvodnji v NEK. Odstotek izkoriščenosti vodnega potenciala bi se z uresničitvijo projektov na Savi povečal na 63 odstotkov," je pojasnil dr. Kryžanowski.
Gradnja hidroelektrarn poteka že dobrih 60 let
Proces načrtovanja hidroelektrarn na Savi je na žalost zaznamovan s stalnim spreminjanjem konceptov in številnimi prekinitvami gradnje ter ne odraža gospodarske pomembnosti porečja reke Save, ki obsega več kot polovico površine Slovenije. Gradnja hidroelektrarn na Savi poteka že dobrih 60 let in v tem času je bilo zgrajenih 6 elektrarn - v povprečju komaj ena na 10 let! Po planu iz začetka osemdesetih let bi bila veriga elektrarn na spodnji Savi zgrajena do sredine devetdesetih let.
"Če grobo ocenimo, da smo pri uresničevanju projekta hidroelektrarn na Savi izgubili 15 let proizvodnje, z upoštevanjem realnih cen za tovrstno energijo znaša vrednost izgubljene energije 810 milijonov evrov oziroma celotno povračilo vrednosti investicije po fiksnih cenah," je poudaril dr. Kryžanowski.
Miro Jakomin