Na seji so razpravljali o problematiki radona in protiradonskih gradenj v Sloveniji, razvoju malih modularnih reaktorjev, pobudi za pripravo DPN za novo jedrsko elektrarno JEK2, zapiranju odlagališča Boršt nekdanjega Rudnika Žirovski vrh ter o nacionalni kadrovski strategiji na jedrskem področju.
Predsednik Sveta dr. Gregor Omahen je predstavil problematiko radona, njegove vplive na zdravje, dosedanje sprejete ukrepe ter nadaljnje možne korake za boljšo zaščito pred radonom v stavbah. Minister je izpostavil, da je z omenjeno problematiko seznanjen ter da Slovenija kljub dobro vzpostavljeni zakonodaji na tem področju potrebuje dodatne izboljšave. Izrazil je podporo nadaljnjim naporom Ministrstva za naravne vire in prostor, Uprave za varstvo pred sevanji, Uprave za jedrsko varnost, Zavodu za varstvo pri delu ter drugim strokovnim organizacijam pri pripravi revizij nekaterih podzakonskih aktov, posodabljanju radonske karte ter zlasti ozaveščanju in informiranju pristojnih odločevalcev na področju urejanja prostora in gradenj na radonsko obremenjenih območjih, prebivalstva in strokovne javnosti.
Mag. Boštjan Duhovnik je predstavil izzive, povezane z razvojem malih modularnih reaktorjev (SMR), ki so v svetu zelo privlačni. Tudi v Sloveniji, ki se odloča o širitvi jedrskega programa, se postavljajo vprašanja, ali bo prihodnja preskrba z električno energijo temeljila na preizkušeni tehnologiji obstoječih večjih reaktorjev ali na SMR-jih. Člani Sveta so ministru predstavili strokovne argumente za in proti posameznim rešitvam ter izpostavili izzive in prednosti različnih pristopov, zlasti pa dejstvo, da so SMR-ji zaenkrat v zahodnem svetu še v razvojni fazi.
Glede zapiranja odlagališča Boršt je predsednik sveta predstavil stanje strokovnega pregleda varnostnega poročila odlagališča. Kot je povedal minister, se je vlada odločila za dokončno zaprtje javnega podjetja za zapiranje rudnika urana do pomladi.
Razprava se je v sklepnem delu osredotočila na pobudo Ministrstva za okolje, prostor in energijo za DPN za JEK 2 ter izzive pri zagotavljanju strokovnega kadra na področju jedrske varnosti. Direktor Uprave za jedrsko varnost Igor Sirc je predstavil načrtovane aktivnosti uprave glede nadaljnjih aktivnosti v zvezi s pobudo. Predstavnik Instituta Jožef Stefan prof. dr. Leon Cizelj pa je predstavil pregled mednarodnih praks ter potrebne nadaljnje korake naše države na področju kadrovskega načrtovanja. Groba ocena je, da bo v primeru odločitve za gradnjo nove jedrske elektrarne Slovenija potrebovala skupno do tisoč novih jedrskih strokovnjakov različnih profilov na vseh področjih in pri vseh ključnih deležnikih. Minister je poudaril, da je ključnega pomena pravočasno usmerjanje mladih v naravoslovne vede in vzpostavitev sistemskih rešitev za usposabljanje potrebnih kadrov, zato bo vlada, kot enega od ukrepov vzpostavila sistem štipendiranja za nove kadre v državni upravi.
Zaključna razprava je izpostavila pomen nadaljnjega sodelovanja med odločevalci in strokovno javnostjo za reševanje aktualnih izzivov na področju sevalne in jedrske varnosti. Minister in člani Sveta so se strinjali, da je bila seja pomemben korak k oblikovanju strateških usmeritev ter zagotavljanju strokovne podpore pri sprejemanju ključnih odločitev na državni ravni. (pb)