Na GZS je bil ustanovljen eden od devetih strateških svetov, Strateški svet za politiko varstva okolja in podnebne spremembe.
Strateški svet za politiko varstva okolja in podnebne spremembe sestavlja 20 članov iz različnih gospodarskih dejavnosti, akademske sfere in tudi strokovnih delavcev zbornice. Njegovo delovanje je usmerjeno v interdisciplinarno opredeljevanje do predlogov področnih evropskih direktiv in uredb ter nacionalnih razvojnih strategij, politik ter načrtov za njihovo izvedbo, kot tudi do ključnih kratkoročnih ukrepov za realizacijo že začrtanih strategij in akcijskih načrtov.
Strateški svet za politiko varstva okolja in podnebne spremembe je na svoji ustanovni seji opredelil prioritetna okoljska področja dela za leto 2012 in dolgoročen cilj delovanja. Izpostavili so aktualna okoljska vprašanja s poudarkom na ravnanju z odpadki in usmeritvah na področju podnebnih sprememb. V prihodnje pa bodo prednostno obravnavali tudi področje industrijskega onesnaževanja v povezavi s kakovostjo zunanjega zraka in emisijami v vode.
Člani strateškega sveta so zavzeli enotno stališče, da odgovornost do okolja, usmerjenost v trajnostni razvoj in odgovorno ravnanje z viri gospodarstvu nalaga vlaganja v tehnološke izboljšave, pa tudi druge finančne obremenitve. Neločljiva soodvisnost med uspešnostjo poslovanja gospodarskih subjektov, gospodarsko rastjo in blaginjo prebivalstva mora s strani države voditi v racionalizacijo, usklajenost in nedvoumnost obveznosti podjetij, ki izvirajo iz okoli 500 predpisov s področja okolja. Pozitivni učinki bodo doseženi z zmanjšanjem administrativnih bremen, enostavnejšimi, preglednejšimi in hitrejšimi upravnimi postopki pridobitve okoljevarstvenih dovoljenj in vpisov v ustrezne registre. Pri slednjih je nujno treba spremeniti miselnost in način dela državne uprave, za učinkovitejše vodenje upravnih postopkov pa so ključne kompetence in odgovornost pristojnih oseb.
Glede na to, da je gospodarstvo zelo obremenjeno z okoljskimi dajatvami, se zavzemajo za presojo učinkovitosti in uravnoteženosti le-teh, z namenom njihove racionalizacije in razbremenitve večkratno obremenjenih subjektov. Prav tako se zavzemajo tudi za uveljavitev spodbudnih sistemskih ukrepov za širšo uporabo okoljsko in energetsko učinkovitejših naprav in storitev, za spodbujanje prostovoljnih programov gospodarstva in ne nazadnje za dosledno izvajanje zelenega javnega naročanja. (pb)