Vlada je na podlagi Interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID–19 določila seznam pomembnih investicij, ki naj bi prispevali k zagonu slovenskega gospodarstva in s tem k ohranjanju obstoječih in odpiranju novih delovnih mest. Kot je na predstavitvi povedal minister za okolje
mag. Andrej Vizjak, se je na tem prvem seznamu, ki ga bo vlada sproti osveževala, znašlo 187 projektov iz različnih področij, od tega se na področje okolja nanaša 22 investicij (vrednost 310 milijonov evrov), energetike 19 (vrednost 650 milijonov evrov), prometa 70 (4,5 milijarde evrov) in regionalnega razvoja 76 ( 2 milijarde evrov ,ti se nanašajo predvsem na gradnjo stanovanjskih sosesk, zdravstvenih domov in izobraževalnih ustanov). V seznam so sicer bili vključeni vsi predlogi, ki imajo ocenjeno vrednost nad 5 milijonov evrov ter imajo predviden začetek izvedbe v letu 2020 oziroma 2021 ter vse predlagane investicije nad vrednostjo 25 milijonov evrov, ki imajo predviden začetek izvedbe poleti 2021.
Kot je poudaril mag. Vizjak, je ob tem zelo pomembno, da je na seznamu več prioritet, ki so vezane na izvedljivost projektov in zaprtost finančne konstrukcije. Projekte naj bi sicer financirali iz javnih in zasebnih sredstev, pri čemer naj bi bil finančni vir za marsikateri projekt tudi načrtovani Sklad za obnovo, drugače pa naj bi jih financirali iz obstoječih domačih in evropskih skladov, lastnih sredstev državnih podjetij in tudi iz zasebnih sredstev, pri čemer naj bi bilo razmerje med javnimi in zasebnimi sredstvi 75 proti 25. Za čimprejšnji zagon naložb, ki že imajo izpolnjene pogoje za izvedbo oziroma omejitev predstavljajo predvsem birokratski zapleti, bo ustanovljena tudi posebna koordinacijska skupina, v kateri bodo predstavniki različnih agencij in uradov, ARSO, direkcije za vode, zavoda za varstvo narave, pa tudi investitorjev oziroma resorjev, ki so nosilci posameznih projektov. Poglavitna naloga te skupine bo, da pospeši postopke zbiranja vseh potrebnih dovoljenj oziroma najmanj prepolovi sedanji potreben čas za začetek izvedbe naložb.
Med energetskimi naložbami tudi začetek umeščanja JEK2 v prostor
Kot rečeno, je na prednostnem seznamu naložb tudi 19 energetskih projektov, in sicer so med elektroenergetskimi začetek gradnje HE Mokrice, plinsko parne enote v TE-TOL, izgradnja 400 kV daljnovoda Cirkovce-Pince, 110 kV daljnovoda Divača-Pivka-Ilirska Bistrica, 110 kV daljnovoda Kamnik-Visoko, kablovoda v mestni občini Koper, povezovalnih daljnovodov v Prekmurju (RTP Murska Sobota-RTP Mačkovci, daljnovod Murska Sobota–Lendava in Lenart-Radenci) in še nekaj projektov povezanih z uporabo jedrske energije oziroma natančneje izgradnja odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke, suhega skladišča za izrabljeno jedrsko gorivo in začetek umeščanja JEK2 v prostor. V zvezi s slednjim je mag. Vizjak pojasnil, da to še ne pomeni, da bomo JEK2 tudi gradili in da gre bolj za začetek dolgotrajnih postopkov za umeščanje tega objekta v prostor.