Evropska komisija je pripravila tretje poročilo o cenah in stroških za energijo v Evropi za leto 2018.
Poročilo, ki izide na dve leti, ugotavlja, da je vse večja konkurenca na veleprodajnih energetskih trgih zaradi večjih količin obnovljivih virov energije, izboljšanih medsebojnih omrežnih povezav in bolj integriranega notranjega trga z električno energijo v zadnjih letih privedla do nižjih veleprodajnih cen električne energije. Poročilo tudi izpostavlja, da so nižji stroški dobave skupaj z v zadnjem času stabilnimi omrežnimi tarifami, davki in dajatvami omogočili znižanje cen električne energije za gospodinjstva v letu 2017, kar se je zgodilo prvič po letu 2008. Hkrati pa poročilo opozarja na stalno visoko izpostavljenost EU do nestanovitnih cen in naraščajočih cen fosilnih goriv ter ugotavlja, da so se veleprodajne cene znova začele zviševati. EU je namreč še vedno močno odvisna od uvoza nafte in zemeljskega plina, zaradi povečanja cen fosilnih goriv (zlasti surove nafte) pa so se stroški uvoza energije v EU v letu 2017 povečali za 26 odstotkov na 266 milijard evrov. Kot ocenjuje poročilo, bi povečanje cen nafte lahko negativno vplivalo na rast EU (-0,4 odstotka BDP v letu 2017) in na inflacijo (+ 0,6 odstotka).
Poročilo zato podpira cilje EU za dekarbonizacijo in nedavno dolgoročno strategijo Komisije za zmanjšanje toplogrednih plinov ter pobudo iz lanskega decembra za okrepitev mednarodne vloge evra. Podatki kažejo, da se bodo stroški proizvodnje električne energije v prihodnosti povečali za električno energijo, proizvedeno iz fosilnih goriv (zaradi uvoznih cen in cene ogljika) in se znižali za električno energijo, proizvedeno iz OVE (zaradi nižjih stroškov naložb, saj se nove tehnologije hitro razvijajo). Na osnovi teh podatkov poročilo domneva, da bi prihodnje tržne cene električne energije lahko zmanjšale potrebo po subvencioniranju tehnologij za OVE do leta 2030.
Poročilo analizira vpliv stroškov energije na proračun gospodinjstev, zlasti najrevnejših, pri katerih lahko računi za energijo (vključno s prevoznimi stroški) predstavljajo več kot deset odstotkov mesečnega proračuna. Prav tako analizira vpliv stroškov energije na mednarodno konkurenčnost podjetij EU, zlasti energetsko intenzivnih podjetij, za katere so stroški energije predstavljajo od tri do 20 odstotkov vseh proizvodnih stroškov.
Poročilo podrobneje obravnava še davke na energijo, zlasti trošarine na naftne derivate, ki ostajajo pomemben in stabilen vir prihodkov držav EU (v povprečju skoraj pet odstotkov njihovih celotnih davčnih prihodkov) in subvencije za fosilna goriva, ki se v zadnjem obdobju niso zmanjšale, v povezavi z naraščajočimi subvencijami za financiranje energetske tranzicije (170 milijard evrov leta 2016). Ne nazadnje poročilo obravnava tudi vpliv regulacije cen in morebitne koristi dinamičnega oblikovanja cen.