Evropsko računsko sodišče je objavilo mnenje, v katerem je opozorilo, da bi lahko bili z REPowerEU – načrtom EU za hitro zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv, diverzifikacijo oskrbe z energijo na ravni EU in pospešitev zelenega prehoda – povezani veliki praktični izzivi.
Po ruski invaziji na Ukrajino je Evropski svet sklenil, da bi EU morala postati čim prej v celoti neodvisna od uvoza ruskega plina, nafte in premoga. Evropska komisija je zato predstavila načrt REPowerEU, katerega cilj je povečati odpornost energetskega sistema EU z zmanjšanjem njegove odvisnosti od fosilnih goriv in diverzifikacijo oskrbe z energijo na ravni EU. Ta cilj naj bi se dosegel z mehanizmom za okrevanje in odpornost: ukrepi v podporo cilju bodo vključeni v poglavja o načrtu REPowerEU v nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost.
Kot so zapisali revizorji, je z rusko invazijo na Ukrajino prišla v ospredje tudi odvisnost Evrope od uvoza plina, nafte in premoga, EU pa je morala zaradi vse večje zaskrbljenosti glede energetske varnosti nujno ukrepati in se hitro odzvati. Vendar po njihovem mnenju z načrtom REPowerEU v sedanji obliki morda ne bo mogoče hitro opredeliti in izvesti strateških projektov EU s takojšnjim in največjim učinkom na energetsko varnost in neodvisnost EU.
S predlogom je sicer zagotovljen celovit pregled okoliščin in glavnih izzivov, vendar revizorji opozarjajo na več nedoslednosti v zasnovi načrta REPowerEU. Medtem ko je cilj načrta REPowerEU osredotočen na EU kot celoto, se mehanizem za okrevanje in odpornost izvaja z ukrepi, ki jih predlagajo države članice. Po besedah revizorjev to pomeni tveganje za strateško reševanje prihodnjih izzivov in lahko privede do tega, da projekti strateškega pomena za EU kot celoto ne bi bili financirani v okviru načrta REPowerEU.
Evropska komisija je ocenila, da bi dodatne naložbe v okviru načrta REPowerEU, zlasti za postopno odpravo uvoza ruskih fosilnih goriv do leta 2027, znašale 210 milijard evrov. Vendar skupna dodatna sredstva, ki so bila dana na voljo, znašajo le 20 milijard evrov, drugi viri financiranja pa so zunaj
nadzora Evropske komisije in odvisni od pripravljenosti držav članic, da uporabijo preostala posojila v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost ali prenesejo sredstva iz drugih politik EU, zlasti kohezijske politike in razvoja podeželja. Revizorji EU zato opozarjajo, da skupni znesek dejansko razpoložljivih sredstev morda ne bo zadostoval za kritje ocenjenih potreb po naložbah.
Po mnenju revizorjev je problematična tudi predvidena porazdelitev sredstev med države članice. Ker bi bila sredstva porazdeljena v sorazmerju s sredstvi, ki so bila prvotno uporabljena za mehanizem za okrevanje in odpornost, ne bi odražala niti trenutnih izzivov in ciljev načrta REPowerEU niti specifičnih potreb držav članic. Za predložitev poglavij o načrtu REPowerEU ni določenega nobenega posebnega roka, zato je manj verjetno, da bi bili opredeljeni in spodbujani čezmejni projekti. Ker ni primerjalnih analiz, je strateško težje oceniti, kateri projekti imajo največji potencial za prispevanje k energetski varnosti in neodvisnosti EU.
Revizorji v svojem mnenju poudarjajo še več drugih slabosti, ki vplivajo na načrt REPowerEU, tudi na področjih poročanja, spremljanja in vrednotenja ter predložitve in ocenjevanja poglavij o tem načrtu.