Minister za finance Klemen Boštjančič je povedal, da Slovenija v Bruselj posredovala prvi zahtevek za plačilo iz Mehanizma za okrevanje in odpornost v vrednosti 57 milijonov evrov. Zaradi že prejetega predplačila bo končno plačilo malce nižje. V pripravljene projekte je bilo usmerjenih že 156 milijonov evrov. Glavnino v ukrepe za trajnostno mobilnost, in sicer v povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture. V uvodnih besedah konference je povedal, da bo Slovenija za izvedbo ukrepov Načrta za okrevanje in odpornost koristila 1,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost, načrtuje pa tudi porabo dela povratnih sredstev. Minister se je v govoru osredotočil tudi na vidik pogojevanja plačil evropskih sredstev z doseganjem mejnikov in ciljev, tako na naložbah kot na reformah. Sredstva za izvedbo naložb bodo lahko črpali le ob hkratnem uresničevanju reform. Plačila iz mehanizma se bodo v državni proračun stekla, šele ko bomo izpolnili vnaprej predvidene in z Evropsko komisijo dogovorjene mejnike in cilje.
Ukrepi načrta bodo prispevali k nacionalnim in evropskim zelenim ciljem. Minister je poudaril, da je slovenski Načrt za okrevanje in odpornost priložnost, da ideje o zeleni prihodnosti spravimo v resničnost, kajti pomembno je, da sredstva, ki so nam na voljo do konca leta 2026, porabimo premišljeno in učinkovito, kar je v času draginje še toliko bolj pomembno.V okviru letnega dogodka načrta so si udeleženci lahko ogledali tudi napredek na projektu nadgradnje železniške proge Ljubljana-Divača, natančneje zaključek del na odseku Ljubljana-Brezovica in začetek del na odseku Brezovica-Borovnica. Zbrane je ob tem nagovoril minister za infrastrukturo mag. Bojan Kumer, ki je povedal, da bo Slovenija za povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture lahko koristila tudi druga evropska sredstva. Med drugim bo iz Instrumenta za povezovanje Evrope prejela 90 milijonov evrov, s katerimi bo posodobila osem železniških postaj po vsej državi.