ACER vsaki dve leti poroča o napredku izvajanja projektov z zadnjega seznama PCI projektov, ki ga sprejme Evropska komisija, osma izdaja poročila pa ocenjuje 72 električnih in 20 plinskih PCI projektov v skupni vrednosti 73,9 milijarde evrov. PCI projekti so ključni čezmejni projekti električne in plinske infrastrukture, ki krepijo povezave med energetskimi sistemi po Evropi, zato imajo tudi ključno vlogo pri pomoči EU pri doseganju energetske politike in podnebnih ciljev z zagotavljanjem socialno-ekonomskih in okoljskih koristi pri prehodu na ogljično nevtralne energetske sisteme. Poročilo se osredotoča na preteklo uspešnost projektov in ne vsebuje priporočil glede prihodnjih infrastrukturnih potreb ali njihovih morebitnih sprememb, zlasti v luči povišanja cen energentov in novih okoliščin, povezanih z uvozom energentov v države članice EU.
Več kot polovica električnih PCI projektov so projekti prenosa električne energije znotraj EU, kar kaže, da se ovire pri čezmejnem prenosu v največji meri pojavljajo zaradi ozkih grl v državah članicah in v manjši meri zaradi pomanjkanja povezav med državami, kar je bilo značilno v preteklih letih.
V primerjavi s četrtim je na petem seznamu 12 PCI projektov več ( enajst električnih in en plinski), skoraj polovica novih projektov pa je s področja shranjevanja električne energije in pametnih omrežij, kar kaže na vse večji pomen tovrstnih projektov.
Na splošno ACER zaznava pozitiven trend pri napredku električnih in plinskih PCI projektov v preteklih letih. V tekočem obdobju poročanja je napredovalo 16 električnih in pet plinskih projektov (približno 25 odstotkov vseh PCI projektov). Vendar ACER pri primerjavi statusa projektov v tokratnem poročilu s tistim iz leta 2015, ugotavlja, da se osmim projektom za električno energijo in dvema plinskima PCI projektoma v obdobju sedmih let ni uspelo premakniti z mrtve točke, pri čemer so nekateri v fazi pridobivanja dovoljenj. Za štiri električne PCI projekte in nobenega plinskega v tem obdobju poročanja ni bilo opravljenih nobenih aktivnosti. Za omenjene štiri električne PCI projekte nobenih aktivnosti ni bilo izvedenih že tretje leto zapored.
V obdobju poročanja je izvajanje več kot polovice PCI projektov potekalo po časovnem načrtu ali ga celo prehitevalo. Preostale PCI projekte so bodisi prestavili nosilci projektov ali so imeli zamude zaradi zunanjih razlogov.
Po ugotovitvah agencije ACER večina projektov potekala v skladu s časovnim načrtom. Približno 70 odstotkov projektov je že ali v fazi pridobivanja dovoljenj ali v gradnji, ki naj bi bila končana v naslednjih petih letih, ali pa predanih v uporabo. Medtem ko je nekaj več kot 30 odstotkov projektov v fazi načrtovanja, še niso v postopku pridobivanja dovoljenj ali pa se še preučujejo. Vzorec napredka je podoben v obeh sektorjih, razen glede deleža projektov v fazi preučevanja, kjer je še vedno bistveno več plinskih (25 odstotkov) kot elektroenergetskih projektov (12 odstotkov). Vrzel med obema sektorjema se v zadnjih letih postopoma zmanjšuje, predvsem zaradi prejetih soglasij za plinske projekte v preteklih letih in neuvrstitve štirih manj naprednih plinskih projektov na trenutni peti seznam PCI projektov. Na ta seznam sta uvrščena tudi dva električna projekta, ki sta bila ali predana v uporabo ali zgrajena že pred sprejetjem petega seznama PCI projektov.
ACER pričakuje, da bo približno 40 odstotkov PCI projektov v uporabo predanih v naslednjih treh letih in 70 odstotkov v naslednjih petih letih. Glede na pretekle trende pa bo dejansko teh manj, saj se datumi zagona ves čas zamikajo, in sicer vsako leto za 40 odstotkov PCI projektov.
Tako kot v preteklem obdobju je tudi tokrat skoraj vsak tretji elektroenergetski in vsak peti plinski PCI projekt zamujal. Razlogi za zamude se med projekti razlikujejo. Najpogosteje omenjen razlog za zamude pri električnih PCI projektih so tudi tokrat povezane z izdajanjem dovoljenj, pri plinskih projektih pa so razlogi za zamude številni, 15 odstotkov investitorjev je izvedbo projekta časovno zamaknilo predvsem zaradi negotovosti na strani ponudbe in povpraševanja. ACER ugotavlja, da je delež prestavljenih PCI projektov še vedno razmeroma nizek pri električnih projektih (13 odstotkov v letu 2022, osem odstotkov v letu 2021 in pet odstotkov v letu 2020), medtem ko je ta delež pri plinskih PCI projektih precej višji (35 odstotkov). Ta delež je v letu 2021 znašal 25 odstotkov. To nakazuje, da so bili izvedbeni načrti plinskih PCI projektov zastavljeni preveč optimistično.
Nosilci projekta so poročali o različnih razlogih za zamude pri izvajanju električnih PCI projektov: od sprememb obsega projekta, zamika zaradi drugega projekta do preveč ambicioznega časovnega načrta. Za večino prestavljenih plinskih PCI projektov so nosilci projektov kot razlog navajali negotovost ali pomanjkanje interesa na strani ponudbe in povpraševanja. ACER je pri tem izpostavil, da bi se investitorji v plinske PCI projekte morali zavedati velikih sprememb, s katerimi se sooča plinski sektor EU, zlasti dejstva, da načrti za gospodarsko okrevanje po pandemiji v ospredje postavljajo trajnostne projekte. Predlagatelji plinskih PCI projektov morajo zato pričakovati, da bodo regulatorji in drugi nosilci odločanja morda vztrajali pri določenih predpogojih v smislu zrelosti projekta in ustreznega zmanjševanja tveganj, vključno z dolgoročnimi skladnostmi s podnebnimi cilji, in bodo šele nato razmišljali o odobritvi teh projektov.
Investicijski stroški PCI projektov s petega seznama PCI projektov, o katerih so poročali nosilci projektov, znašajo že omenjenih 73,9 milijarde evrov, od česar je 80 odstotkov sredstev namenjenih za električne projekte.
Nosilci projektov so pri več kot polovici PCI projektov poročali o spremembah pri pričakovanih naložbenih stroških v primerjavi s predhodnim letom. Razlogi za spremembe stroškov se med PCI projekti bistveno razlikujejo. Segajo od sprememb tehničnih značilnosti projekta, natančnejše ocene stroškov, spremembe cen surovin in/ali opreme do dodatnih stroškov zaradi varnostnih, okoljskih ali pravnih zahtev za izdajo potrebnih dovoljenj.