Energetika

Nadomestno cestišče preko jezu Markovci predano prometu

Letos se začenja celovita prenova jezu Markovci, ki naj bi zaradi zahtevnosti trajala kar šest let.
Nadomestno cestišče preko jezu Markovci predano prometu
Župan Občine Markovci Milan Gabrovec in direktor Dravskih elektrarn Maribor Andrej Tumpej sta danes s simboličnim prerezom traku premetu predala nadomestno cestišče preko jezu Markovci. Dela na  rekonstrukciji in prizidavi cestišča preko jezu Markovci« so se začela decembra 2017 in končala konec marca letos, dva meseca pred načrtovanim koncem. 
Jez Markovci, ki je bil zgrajen leta 1978, ob izgradnji hidroelektrarne Formin, je vstopna pregrada za hidroelektrarno, in sicer zajezi reko Dravo in jo preusmeri v dovodni kanal, ki se od dravske struge odcepi na njenem levem bregu. Jez ima šest pretočnih polj širine sedemnajst metrov (celotna dolžina krova pa je  približno sto pet metrov), ki so opremljena s segmentnimi zapornicami z zaklopkami. Hkrati se na objektu odvija tudi proizvodnja električne energije – v okviru male hidroelektrarne Markovci. Preko jezu pa poteka tudi ena ključnih prometnih povezav med občinama Markovci in Videm za lokalno prebivalstvo. In prav s ciljem, da bo slednjim, tudi v času prenove samega jezu, omogočen nemoten prehod preko jezu, so se v Dravskih elektrarnah Maribor lotili izgradnje nadomestnega cestišča. 
»Glede na starost objekta se bo v tem letu namreč začela celovita prenova jezu Markovci, ki bo vključevala obnovo dotrajane hidromehanske in elektro opreme ter zaščito konstrukcije jezu. Gre za velik poseg, ki bo trajal šest let – vsako leto se lahko namreč v skladu s pogoji obratovanja prenovi le eno pretočno polje. Z dograditvijo nadomestnega cestišča smo zagotovili, da bo prenova potekala nemoteno – gradbena vozila in drugi stroji bodo uporabljali staro cestišče, ki bo tudi po zaključku prenove namenjeno le kot vzdrževalna pot – ob tem pa so zagotovljeni in usklajeni tudi drugi interesi rabe prostora na in ob jezu, ne da bi bila okrnjena osnovna gospodarska, vodna in energetska dejavnost«, je ob današnji otvoritvi povedal Andrej Tumpej, direktor Dravskih elektrarn Maribor.  
Zadovoljstvo ob izgradnji nadomestnega cestišča je izrazil tudi Milan Gabrovec, župan Občine Markovci: »Veseli me, da so se v Dravskih elektrarnah Maribor odločili za gradnjo novega mostu. Glede na to, da se bo najmanj šest let izvajal servis oziroma remont na zapornicah, bi bil v tem času preveč moten promet ker je to edina kratka povezava med levim in desnim bregom reke Drave na območju naše občine, se za ta projekt zahvaljujem Dravskim elektrarnam Maribor in vsem odgovornim. Želim se zahvaliti tudi našim občankam in občanom ter ostalim uporabnikom tega prehoda za razumevanje in s strpnost v času gradnje. Poudariti moram, da se je z izgradnjo zapornic in kanala na področju naše občine marsikaj spremenilo in da smo z Dravskimi elektrarnami Maribor do sedaj zelo korektno sodelovali. Želim si, da se takšno sodelovanje nadaljuje tudi v naprej, saj bo tudi v prihodnosti potrebno reševati odprta, še nerešena in sproti nastala vprašanja. Čestitam vsem za pridobitev, v prepričanju, da bo zelo koristila svojemu namenu, tako domačinom, predvsem kmetom, kot tudi drugim uporabnikom v prometu«.

Naslednji koraki v okviru celovite prenove hidroelektrarne Formin

Kot rečeno, Dravske elektrarne letos začenjajo s prenovo pretočnih polj jezu Markovci, hkrati pa se pripravljajo na prenovo najmlajše dravske elektrarne - hidroelektrarne Formin, ki se bo po načrtu začela v sredini naslednjega desetletja. Proučujejo več različic obnove, od načina, kot so bile obnovljene vse druge hidroelektrarne – s kompletno novo elektro in strojno opremo – do možnosti, da na hidroelektrarni Formin ohranijo nekaj težke strojne opreme, saj je pretok elektrarne s petsto kubičnimi metri na sekundo že sedaj takšen, da ne dopušča bistvenega dviga – največ do petsto petdeset kubičnih metrov na sekundo, kar pa bi omogočila tudi že vgrajena oprema. Določitev končne različice prenove bo ob maksimalni energetski izkoriščenosti in ustrezni zanesljivosti obratovanja odvisna tudi od ekonomike projekta. 

Brane Janjič
O avtorju