Nadzemni ali podzemni vod?

V javnosti se pojavljajo pričakovanja, da je preobrazba nadzemnih prenosnih sistemov v podzemne enostaven, tehnično ekvivalenten in cenovno primerljiv proces, kar pa ne drži. Podobna mnenja se, kot pojasnjuje Mitja Novak iz IBE d. d., direktor projektov v sektorju za elektrotehniko, občasno pojavljajo celo v strokovni javnosti.  

Katere so pomembnejše razlike med nadzemnimi in podzemnimi vodi, predvsem z vidika vplivov na okolje?  

»Najočitnejša je seveda vizualna razlika, saj so kablovodi večinoma skriti očem. Pomembne razlike so še: Električno polje kablovodov ne sega izven samega kabla. Magnetno polje se v okolici kablovoda hitreje znižuje. V približni oddaljenosti 3 metrov od osi kablovoda že pade na vrednost, ki jo naša regulativa dopušča kot sprejemljivo za bivalno okolje. Atmosferski vplivi kablovodom navadno ne povzročajo težav (izpadov). So pa občutljivi na mehanske vplive (poškodbe z delovnimi stroji). Okvare kablovoda se ne da odpraviti v kratkem času.  

Potek kablovodov pod kmetijskimi površinami ne ovira njihove uporabe (običajen je globlji vkop), medtem ko nadzemni vodi predstavljajo omejitev pri kmetijski obdelavi na lokacijah stebrov. Seveda pa v pasu (6 metrov) nad kablovodi ni dovoljeno pogozdovanje.  

Gradnja kablovodov lahko predstavlja razmeroma  moteč gradbeni poseg, ker je potreben izkop na celotnem delu ali pa vsaj na večjih delih trase. Pri nadzemnih vodih so za razliko od kablovodov gradbena dela vezana predvsem na posamezna stojna mesta stebrov.«  

Katera so najpogostejša napačna mnenja glede kablovodov v javnosti?  

»Kablovod višje napetosti je zdravju bolj nevaren kot nizkonapetostni kabel. Ne drži. Magnetno polje je odvisno od toka in ne od napetosti. Visokonapetostni kablovodi so zakopani globlje, zato je pri enakem toku magnetno polje manjše.  

Kablovod je rešitev, s katero se znebimo nadzemnih daljnovodov. Ne drži. Cenovno so visokonapetostni kablovodi bistveno dražji od nadzemnih daljnovodov in si takšnih rešitev ni sposobna privoščiti nobena družba. Cenovna razlika med nadzemnim in podzemnim vodom z napetostjo  narašča. Poleg tega se z višanjem napetosti spreminjajo električne karakteristike kablovoda v takšni smeri, da je prenos z napetostjo 400 kV možen brez posebnih dodatnih kompenzacijskih naprav le do dolžine približno 40 kilometrov. Za večje razdalje in napetosti je treba uporabljati enosmerno napetost.«  

Kaj je po strokovni plati potrebno vedeti oziroma upoštevati pri odločanju: ali nadzemni ali podzemni vod?  

»Poleg ekonomske analize je treba upoštevati še: Fizikalne karakteristike nadzemnega in podzemnega daljnovoda se močno razlikujejo. To je treba upoštevati že pri načrtovanju omrežja, na primer: na preobremenitve reagirajo kablovodi drugače kot nadzemni vodi,  njihovi kapacitivni tokovi so bistveno večji, itd. Investicija v visokonapetostni kabel je tolikšna, da jo je treba optimizirati. Zato se je treba vsakega kablovoda lotiti z izdelavo temeljite projektne dokumentacije, v okviru katere se določi optimalne preseke, število spojk, vrsto termičnega zasipa itd.  

Vsaka sprememba valovne impedance tokokroga (na primer kombinacije nadzemnega in podzemnega voda) povzroča dodatna naprezanja izolacije zaradi stojnega valovanja ob prehodnih pojavih. Močno spremembo valovne upornosti predstavlja prehod podzemnega v nadzemni  daljnovod ali na stikališče, zato je treba vsako kabelsko zvezo preveriti tudi s stališča pojavljanja prenapetosti.  

Ob navedenem je potrebno v prid nadzemnim vodom povedati, da so vse ostrejše okoljevarstvene zahteve tudi na področju načrtovanja nadzemnih vodov spodbudile uvedbo vrste novih pristopov (barvanje stebrov in vodnikov, uporaba hidrofilnih vodnikov, prilagajanje razmestitve stebrov, kompaktiranje stebrov, uporaba poligonalnih stebrov, izvedbe omilitvenih ukrepov za zmanjšanje potencialnih negativnih vplivov), katerih posledica je boljša sprejemljivost  nadzemnih vodov za okoljevarstvenike in javnost.«  

Kako je s tujimi izkušnjami pri vgradnji nadzemnih in podzemnih vodov z vidika vplivov na okolje?    

»Glede vplivov na okolje so podzemni kabli večinoma v prednosti. Kljub temu njihove prevlade nad nadzemnimi daljnovodi ne načrtujejo nikjer, večinoma zaradi bistveno dražje gradnje, deloma pa tudi zaradi specifičnih fizikalnih lastnosti, ki omejujejo univerzalnost njihove uporabe - še posebej pri zelo visokih napetostih. Prenos velikih energij na velike razdalje je načeloma povezan z uporabo enosmerne energije, vendar je meja za kablovode najvišjih napetosti nižja. Pri kablih za enosmerno energijo uporaba okoljsko najbolj sprejemljivih  polietilenskih izolantov šele prodira.«  

Miro Jakomin