Energetika

Najambicioznejši projekt v zadnjih letih dobil podporo

Na nedavnem dvodnevnem Vrhu EU so voditelji držav članic, med njimi tudi predsednik slovenske vlade dr. Miro Cerar, podprli projekt energetske unije.
Najambicioznejši projekt v zadnjih letih dobil podporo

Hkrati so podali politične smernice za pripravo zakonodaje za njeno vzpostavitev. O delu na tem področju bodo institucije EU in države članice Evropski svet obvestile še pred naslednjim, decembrskim vrhom, svet pa jim bo v tem času nudil vso potrebno vodstvo. Kot je poudaril predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je EU s tem stopila velik korak naprej, saj učinkovita energetska unija z zagotovitvijo poceni, vzdržne in varne energije za države, podjetja in državljane lahko temeljito spremeni razmere v Evropi.

Vsi voditelji so se prav tako strinjali o krepitvi povezav, ki so nujne za dobro delovanje energetskega trga, in o pospešitvi podnebne diplomacije za zagotovitev uspešnega vrha decembra v Parizu.

Vrh EU se je zavezal k vzpostavitvi energetske unije, ki mora vključevati: energetsko varnost, solidarnost in zaupanje, popolnoma povezan evropski energetski trg, energetsko učinkovitost, dekarbonizacijo gospodarstva ter raziskave, inovacije in konkurenčnost.

Največ razprave je bilo o preglednosti pri sklepanju energetskih sporazumov članic s tretjimi državami. Bivši komisar za energijo Günther Oettinger je želel že septembra 2011 zagotoviti več nadzora nad temi sporazumi, a z ambicijo ni prodrl.

Evropska komisija si želi večjo vlogo pri sklepanju teh sporazumov zagotoviti tudi v sklopu projekta energetske unije, a članice na to niti danes niso želele pristati, tako je vrh sprejel precej razvodenel sklep o tem vprašanju.

Pozval je k zagotavljanju popolne skladnosti vseh sporazumov o nabavi plina od zunanjih dobaviteljev z zakonodajo EU, zlasti s krepitvijo preglednosti teh sporazumov, obenem pa poudaril, da je treba zagotoviti zaupnost komercialno občutljivih informacij.

Energetska unija je po navedbah Evropske komisije najambicioznejši energetski projekt po vzpostavitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo, ki je veljala med letoma 1952 in 2002.

Namen tega prvega ključnega evropskega energetskega projekta je bil ustvariti tolikšno medsebojno odvisnost evropskih držav pri proizvodnji premoga in jekla, da nobena ne bi mogla mobilizirati svojih vojaških sil brez vednosti drugih.

Ključni namen energetske unije pa je zmanjšati energetsko odvisnost EU od zunanjih dobaviteljev, zlasti od Rusije. Zagonu projekta je botrovala zaostritev odnosov med EU in Moskvo po priključitvi Krima marca lani.

Dr. Miro Cerar se je zavzel za uravnoteženo energetsko unijo, zlasti za zadosten poudarek na dekarbonizaciji prometa. Ta sektor je namreč problematičen zaradi visokega deleža izpustov iz tranzitnega prometa, na katerega sama ne more vplivati. Izpostavil je tudi pomen energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije.

Kot je še poudaril Donald Tusk po koncu razprave o energetski uniji, so se vsi voditelji strinjali o krepitvi preglednosti na plinskem trgu, tako da dobavitelji ne bodo mogli zlorabljati svojih položajev za kršenje zakonodaje EU in ogrožanje energetske varnosti.

Ob razpravi o energetski uniji je vrh EU ponovno pozval države članice, naj pospešijo gradnjo energetskih infrastrukturnih projektov, vključno z meddržavnimi, še zlasti v obrobnih regijah, in s tem zagotovijo zanesljivost oskrbe in dobri delujoč energetski trg. Države naj poskrbijo za popolno implementacijo in strogo izvajanje obstoječe energetske zakonodaje in okrepi zakonodajo za zagotovitev zanesljive oskrbe z električno energijo in zemeljskim plinom. Po potrebi naj dopolnijo zakonodajo na področjih zmanjševanja izpustov, energijske učinkovitosti in obnovljivih virov energije tako, da bodo dogovorjeni cilji do leta 2030 dosegljivi. Države naj se posvetijo razvoju novih tehnologij na teh področjih, kot so naslednja generacija obnovljivih virov, shranjevanje energije ter zajem in skladiščenje CO2. Na področju energijske učinkovitosti naj več pozornosti namenijo stavbam in trajnostnem prometu. In ne nazadnje, naj izkoristijo zunanje politične inštrumente za vzpostavitev strateških energetskih partnerstev s tretjimi državami in jim nudijo vso pomoč pri njihovih prizadevanjih za boljšo energijsko učinkovitost. (pb)

Polona Bahun
O avtorju