Slovenija ima s svojo edino jedrsko elektrarno v Krškem zelo dobre izkušnje. Vse to se je še kako pokazalo v zadnjih letih po nesreči v Fukušimi, po kateri so v NEK v mnogih elementih izboljšali varnost ter zagotovili podaljšanje dobe obratovanja nad 30 let. V NEK so prepričani, da bi dolgoročna uporaba jedrske energije z izgradnjo JEK2 ohranila in nadgradila temelje trajnostnega razvoja in gospodarstva ter omogočila ohranitev in dvig življenjske ravni v Sloveniji.
V tem smislu bi bila odločitev za izgradnjo vsekakor optimalna pot v boljšo gospodarsko prihodnost, zlasti ob dejstvu, da imamo v Sloveniji razvito vso potrebno infrastrukturo in ogromno znanja z vrhunskimi strokovnjaki na področju jedrske energije. Upoštevajoč sedanje gospodarske razmere bi izgradnja JEK2 s konkurenčno in stabilno ceno električne energije močno vplivala na celotno nacionalno gospodarstvo, je povedal Jože Špiler, vodja tehničnega sektorja in investicij v GEN energiji: »Poleg tega prinaša priložnost za sodelovanje slovenskih podjetij v vseh razvojnih stopnjah projekta, pa tudi priložnost za vzpostavljanje dolgoročnih poslovnih povezav na mednarodnih trgih v vodilnih tehnoloških panogah z visoko dodano vrednostjo. V okoljskem smislu jedrska energija zagotavlja nizkoogljični vir energije z optimalnim izkoristkom prostora, varovanjem narave in doseganjem podnebno-okoljskih ciljev, ki jih EU obravnava prioritetno. V družbenem smislu pa pomeni izgradnja JEK2 pomemben preboj v neodvisnost na področju zanesljive oskrbe z električno energijo z uporabo najboljših, najsodobnejših in varnih tehnologij.«
V čem vidite prednosti jedrske energije pred drugimi viri?
V svetu poteka reševanje energetske trileme, ki nas usmerja v iskanje strategije, s katero bomo s pravo izbiro energetskih virov dosegli tako cenovno dostopnost kot tudi zanesljivost in varnost oskrbe z energijo, ki bo temeljila na načelih okoljske trajnosti oziroma vzdržnosti.
Ko govorimo o primerjavi različnih tehnologij, je pomembna celovita, enakopravna in tehnološko nevtralna presoja različnih tehnologij za proizvodnjo električne energije.
Tehnologije se medsebojno razlikujejo po številnih vidikih, od strateških do okoljskih, od vpliva na varnost in zdravje do ekonomskih vidikov, pri tem pa je potrebno upoštevati tudi vidike trajnostnega razvoja. Ker ima odločitev za takšno ali drugačno tehnologijo dolgoročne posledice, je pri iskanju optimalne izbire potrebno možne rešitve primerjati med seboj glede na vsakega izmed teh vidikov.
V GEN energiji smo naročili dve študiji, ki na celovit način obravnavata primerjavo različnih tehnologij. Prva študija obravnava strateško primerjavo različnih tehnologij glede na naravne danosti v Sloveniji in glede na razvoj tehnoloških rešitev, druga pa dodatno obravnava prav trajnostne vidike uporabe različnih tehnologij v Sloveniji za proizvodnjo električne energije.
Rezultati celovite presoje in verifikacije vidikov trajnostnega razvoja jasno nakazujejo, da je dodatna proizvodnja električne energije iz jedrske elektrarne optimalna rešitev.
Prednost jedrske energije pred fosilnimi gorivi je v tem, da je jedrska energija nizkoogljični vir in da nima škodljivih emisij, ki vplivajo na naravo in zdravje ljudi. V primerjavi z obnovljivimi viri pa je prednost jedrske energije v bistveno manjših posegih v prostor in naravo, v nižjih stroških in zanesljivi oskrbi.
V čem je sedanja tehnologija jedrske elektrarne boljša od tiste v 70-ih letih prejšnjega stoletja?
Danes so na trgu komercialno dosegljivi reaktorji III. generacije, v gradnji so tudi že prve referenčne elektrarne. Električne moči teh reaktorjev se gibljejo med 1100 in 1700 MW. Reaktorji III. generacije se od II. generacije razlikujejo po povečani varnosti, še večji ekonomski učinkovitosti in dodatno zmanjšanem obsegu radioaktivnih odpadkov, ki nastajajo pri proizvodnji električne energije. Značilnost III. generacije je, da so varnostni sistemi v znatnem delu (ali v celoti) zasnovani pasivno. Pasivni sistemi, v nasprotju z aktivnimi, za svoje delovanje ne potrebujejo zunanjih mehanskih in/ali električnih signalov oziroma energije, temveč njihovo delovanje temelji na naravnih zakonih, lastnostih materialov in notranji energiji. Načrtovani JEK2 se bi uvrščal med reaktorje tretje generacije. Projektna življenjska doba je za nove elektrarne že v osnovi 60 let. Pričakovati pa je, da bodo nove elektrarne zmožne varnega obratovanja tudi po preteku 60 let, kar presega projektirano življenjsko dobo hidroelektrarn.
Kaj ste v GEN energiji do zdaj naredili v zvezi z JEK2?
V GEN energiji smo do sedaj v okviru projekta JEK2 izdelali strokovne študije, ki omogočajo utemeljeno širšo politično in družbeno razpravo o energetski prihodnosti Slovenije in o nadaljnji vlogi izkoriščanja jedrske energije. Tako so pripravljene vse podlage za ustrezno umestitev in argumentacijo ohranitve in širitve uporabe jedrske energije v novem Energetskem konceptu Slovenije.
V okviru predpripravljalne faze projekta že vse od leta 2006 izvajamo vrsto aktivnosti, ki so med drugim pripeljale do zaključka študij o upravičenosti in izvedljivosti projekta. Namen študij je bil proučiti energetsko, okoljsko, tehnološko in ekonomsko upravičenost projekta ter izvedljivost priključitve na elektroenergetsko omrežje, hlajenje, transport težke opreme in razpoložljivost lokacije in infrastrukture za izvedbo gradnje. Rezultati študij in analiz utemeljenosti in izvedbe projekta so predstavljeni v dokumentu Predinvesticijska zasnova projekta JEK2. V januarju 2010 smo podali vlogo za energetsko dovoljenje, vendar je novi energetski zakon letos vse postopke za pridobitev energetskih dovoljenj, uvedenih do uveljavitve EZ-1, ustavil.
Nova vlada na področju energetike podpira projekte trajnostno naravnane oskrbe z energijo in se bo o konkretnih energetskih projektih odločala v okviru priprave novega energetskega koncepta. Do takrat koalicijske stranke ne podpirajo gradnje drugega bloka NEK, dopuščajo pa možnost posvetovalnega referenduma. Kako se boste pripravili nanj, če bo do tega res prišlo?
Prihodnje vodstvo slovenske države ima pred sabo izjemno priložnost, da pokaže odgovornost do energetskega razvoja Slovenije. Projekt drugega bloka jedrske elektrarne je v fazi priprave, ko so že opravljene analize ekonomskih, tehničnih in tudi okoljsko-družbenih karakteristik projekta. Vse te strokovne podlage dajemo seveda na voljo državi, ko bo pripravljala kampanjo ob referendumu za JEK2. GEN energija kot upravljavec mnogih energetskih objektov je že doslej odgovorno vključevala vse deležnike tako, da so razumeli pomen in vlogo posameznih virov za njihovo življenje in za razvoj, družbeni in gospodarski.
Zato GEN tudi v povezavi z načrtovanim drugim blokom jedrske elektrarne družbeno odgovorno izvaja komunikacijske ter izobraževalno-ozaveščevalne aktivnosti. Zavedamo se namreč, da morajo ljudje razumeti prednosti in pomanjkljivosti posameznih virov energije.
Kaj so vaše trenutne aktivnosti v zvezi z JEK2 in kaj vas čaka v prihodnje?
V letu 2014 in v prihodnjih nekaj letih bodo potekale aktivnosti v podporo razpravam za sprejem novega Energetskega koncepta Slovenije (v nadaljevanju EKS). V tem trenutku ima GEN energija pripravljene vse podlage za ustrezno umestitev in argumentacijo za izgradnjo JEK 2. Do leta 2014 so bile opravljene vse analize in študije upravičenosti ter izvedljivosti projekta, ki so potrebne za začetek postopka odločanja na nivoju države. V letu 2015 se bodo nadaljevale aktivnosti tehničnih in strokovnih analiz, analize optimizacije umestitve, študije optimizacije izgradnje in priprave za projekt JEK 2, hkrati pa se bodo postopoma začele izvajati tudi nove aktivnosti, ki obsegajo izdelavo specifikacij za izbor tehnologije, posodobljene ekonomske analize za podporo poslovnemu odločanju in priprava podatkov za projektiranje jedrske elektrarne.
Kakšni so dolgoročni plani GEN energije v zvezi z JEK2?
Aktivnosti na projektu lahko razdelimo na več faz. V prvi fazi gre za strateško politično odločanje o prihodnjem razvoju Slovenije oziroma energetski politiki države. Faza 2 je izbira in potrjevanje lokacije: upravni postopek dovoljevanja oziroma umeščanja lokacije jedrskega objekta s ciljem potrditve ustreznosti lokacije za izgradnjo JEK2 na podlagi sprejete uredbe o državnem prostorskem načrtu (DPN) in prejetega okoljevarstvenega soglasja (OVS) za objekt. Faza 3 pomeni odločanje o investiciji: izbor dobavitelja in iskanje potencialnih investitorjev za JEK 2, pridobitev gradbenega dovoljenja. Faza 4 je gradnja, faza 5 pa pridobivanje obratovalnega dovoljenja in obratovanje. Za naše dolgoročne aktivnosti na projektu JEK2 je pomembna strateška politična odločitev, zato bodo naše aktivnosti usmerjene v podporo procesu odločanja. Za odločitev o nadaljnjem izkoriščanju jedrske energije ima ključno vlogo politika, oziroma država kot lastnik GEN energije. Prav zato morajo proaktivno vlogo v obliki podpore strateški usmeritvi v nadaljnje izkoriščanje jedrske energije odigrati lastniki GEN energije in sektorsko nadrejeno ministrstvo (MzI), na koncu pa je seveda vse odvisno od vlade in državnega zbora.
Kakšna je ocena stroškov investicije in od kod bi zagotovili potrebna sredstva?
Ocenjujemo, da bi novi blok jedrske elektrarne stal 3,5–5 milijard evrov. Takšne elektrarne zdaj gradijo v svetu. Govorimo o gradnji na lokaciji Krško, kjer imamo zdajšnjo elektrarno, z izgradnjo daljnovoda Krško–Beričevo pa je mogoča priključitev nove elektrarne na omrežje. Za soinvestitorstvo pri projektu se zanimajo predvsem sosednje energetske družbe, ki vedo, da bo na tem prostoru dolgoročno primanjkovalo nizkoogljične električne energije po konkurenčni ceni, z visoko zanesljivostjo dobave ter z minimalnimi vplivi na okolje. Računamo, da bi naša družba in druge slovenske družbe imele skupaj 51-odstotni delež, pri čemer bi koristili lastne vire, kredite in obveznice. Ostalo pa bi bilo smiselno prepustiti sosednjim energetskim družbam ali portfeljskim vlagateljem.
Kakšno je stališče do sodelovanja Hrvaške pri izgradnji JEK2?
Hrvaška je seveda, če bo pokazala interes, dobrodošel partner pri projektu že zaradi sinergijskih efektov z obstoječo NEK. Tako obstoječi jedrski objekt NEK kot načrtovana nova enota v projektu JEK2 sta energetska objekta širšega, mednarodnega regijskega pomena. Pri novi enoti je zato smiselno in koristno sodelovanje s partnerji v regiji. Slovenija že več kot 30 let zelo uspešno upravlja jedrsko elektrarno skupaj s Hrvaško, zato imamo na tem področju precej izkušenj. Kazalci učinkovitosti investicije kažejo tudi na ekonomičnost in s tem na ugodne priložnosti za investitorje.
Kaj bi, poleg političnih, lahko bile največje ovire pri odločitvi za JEK2? Tudi sosednje države?
V primeru pripravljenosti in sposobnosti države za celovito, tehnološko nevtralno in na osnovi načel trajnostnega razvoja utemeljeno odločanje ne vidim večjih ovir za odločitev o izgradnji JEK2. Prepričan sem, da je slovenska družba sposobna sprejeti podobno strateško odločitev, kot so jo recimo Finska in Švedska pa Velika Britanija in še kdo, in sicer da odobravajo izgradnjo novih jedrskih elektrarn, ker je to v dobrobit družbe kot celote.
Dolgoročna uporaba jedrske energije z izgradnjo JEK2 bi omogočila in nadgradila trajnostni razvoj in razvoj gospodarstva ter omogočila dvig življenjske ravni v Sloveniji. V okoljskem smislu bi jedrska energija zagotovila nizkoogljičen vir energije z optimalnim izkoristkom prostora, varovanjem narave in doseganjem podnebno okoljskih ciljev, ki jih EU obravnava prioritetno. V družbenem smislu pa bi pomenila izgradnja JEK2 pomemben preboj v neodvisnost na področju zanesljive oskrbe z električno energijo z uporabo najboljših, najsodobnejših in varnih tehnologij. Upoštevajoč sedanje gospodarske razmere bi izgradnja JEK2 s konkurenčno in stabilno ceno električne energije ugodno vplivala na celotno nacionalno gospodarstvo. JEK2 je namenjena predvsem za obratovanje v pasu, čeprav predvideni možni tipi elektrarn omogočajo tudi obratovanje v trapezu. JEK2 bo za domači trg zagotavljala pozitivno elektroenergetsko bilanco in ustvarila pomemben potencial za izvoz električne energije. Pri obratovanju ene enote JEK2 z električno močjo 1100 MW ali 1600 MW znaša presežek v začetnem obdobju od pribl. 3 TWh do 8,5 TWh letno, ki pa se v naslednjih desetletjih skladno z napovedmi o rasti porabe EE »umiri«, praktično izniči. Dolgoročne napovedi elektroenergetskih bilanc potrjujejo, da je načrtovano JEK2 treba obravnavati kot regijsko elektrarno.
Vladimir Habjan