Najboljše predvidevanje v energetiki je, da jo ustvarjamo

Tokrat je konferenca nosila podnaslov Prožnost v novi energetski krajini, saj je prav prožnost temelj sodobnega energetskega sistema. Na konferenci so sodelovali številni predavatelji, omizji pa sta potekali o energetski prihodnosti na strani ponudbe in povpraševanja.

Konferenca se je začela z jutranjim klepetom z direktorjem in solastnikom družbe NGEN Romanom Bernardom. Podjetje NGEN premika meje pri shranjevanju električne energije. Na Jesenicah so lani že zagnali prvi baterijski hranilnik, ki deluje po pričakovanjih, kar le dokazuje, da so na pravi poti. Gre sicer za majhen, 12,6 MW, hranilnik, v juniju pa naj bi v Talumu zagnali večji hranilnik. Njihov načrt je do poletja postaviti 50 manjših hranilnikov, saj je po njegovih besedah prihodnost v manjših hranilnikih, kar ponuja priložnost vsem akterjem. Pogledujejo pa tudi čez slovensko mejo in iščejo partnerje za nove projekte, saj je slovenski trg majhen.

Zbrane je pozdravil direktor Direktorata za energijo na MzI mag. Hinko Šolinc, ki je predstavil verzijo pred tednom dni sprejetega NEPN-a. Gre za prvi strateški dokument, ki pokriva celotno energetiko, poleg tega pa je bila Slovenija edina država EU, ki je k NEPN priložila tudi okoljsko poročilo. Kot je poudaril je slednje dobro zato, ker so opravili širšo razpravo na nivoju cele države, ne samo energetike. Rezultat tega so cilji, ki so zapisani v dokumentu. Zapisanih 27 odstotkov OVE je po eni strani malo, po drugi strani pa zelo veliko in vprašanje je, kako bomo to v naslednjih desetih letih dosegli. Opozoril je, da sta na področju emisij v dokumentu navedena dva cilja. Eden se nanaša samo na sektorje izven ETS, ki je razdeljen na zavezujoče sektorske cilje. Iz tega tudi izhaja, da promet ne bo zvišal emisij, ampak jih bo celo znižal. Dokument pa ne vsebuje ETS sektorja, torej velikih porabnikov, ki so vključeni v trgovanje z emisijami. V dokumentu tudi ni posameznih lokacij HE, ampak le HE. Najprej bo treba spremeniti nekaj okoljske zakonodaje. Potem pa računajo, da bodo v naslednji verziji NEPN leta 2023 te vključili. Dokument ne vsebuje odločitve o tem, kdaj bomo prenehali uporabljati premog. To bo določil poseben strateški dokument, predvidevajo pa da bo to nekje med 2030 in 2040. Kot je dejal mag. Hinko Šolinc je vprašanje premoga in zaustavitve TEŠ 6 le majhen del te strategije. Ključen del strategije in dveh zakonov, ki bosta nato sprejeta, bo prestrukturiranje regije. Dokument ne vsebuje odločitve o morebitnem drugem bloku jedrske elektrarne. Slovenija predvideva dolgoročno, varno in zanesljivo obratovanje jedrskih elektrarn. Odločitev o drugem bloku bo sprejeta v letu 2027, vsekakor pa računajo na dolgoročno rabo jedrske energije. Kljub vsemu pa cilji v NEPN dovolj ambiciozni, da Sloveniji omogočajo do leta 2050 prehod v ogljično nevtralno družbo.

Direktorica Agencije za energijo mag. Duška Godina je v nadaljevanju spregovorila o prožnosti kot temelju sodobnega energetskega sistema. Čeprav smo šele na začetku, smo po njenem mnenju naredili že kar nekaj pomembnih korakov. Vse, kar počnemo, pa je del dolgoročne vizije EU do leta 2050, ki predvideva, da bodo OVE v prihodnje prisotni v vseh porah našega življenja, in bo aktivni odjemalec sposoben sam načrtovati in prilagajati svoje potrebe. Elektroenergetski sektor bo pri tem predstavljal hrbtenico tega razvoja. Prav tako lahko pričakujemo, da bo vse digitalizirano in avtomatizirano, kar je ključno pri zagotavljanju najvišje stopnje energetske varnosti. Pri tem pa je ključno sodelovanje med sistemskimi operaterji. Na vse te izzive moramo odgovore najti do leta 2050 in, ker gre za pomembne premike, moramo o njih razmišljati že danes.
Kot je poudarila, prožnost potrebujemo zato, ker morata biti proizvodnja in odjem v sistemu izravnana. Izkoriščanje prožnosti pomeni večjo izkoriščenost omrežij, posledično večjo integracija OVE v sistem, investiranje v klasična omrežja pa lahko v določeni meri odložimo ali v nekaterih primerih celo preprečimo.

V NEPN narejeni nastavki za prihodnje odločitve

V prvem omizju se sogovorniki niso mogli izogniti razpravi o NEPN. Državni sekretar na MzI mag. Bojan Kumer je izpostavil, da ima Slovenija končno pomemben strateški dokument, ki je bil unikatno okoljsko presojan. Zastavljen je tako, da bo naslednja vlada lahko takoj začela z njegovim izvajanjem. Ker je bilo na omizju govora o energetski prihodnosti na strani ponudbe je poudaril še, da NEPN na strani ponudbe predvideva ogromno novih storitev, vendar se samo s povezovanjem lahko rodijo dobri projekti.

Direktor družbe Plinovodi in predsednik EZS Marjan Eberlinc, je predstavil pogled zbornice na NEPN. Kot je dejal, se je zgodil ključni preboj, saj je bil dosežen konsenz in, da se v energetiki začenjajo končno pogovarjati in prepoznavati nove poti. So pa lahko nekoliko kritični do drugih sektorjev v NEPN, ki bi lahko storili več.

Poslovni direktor GEN energije Danijel Levičar je opozoril, da pri ciljih v NEPN ostaja še veliko odprtih vprašanj. Med drugim ni opazne rešitve za izgradnjo novih HE in ne odločitev glede jedrske energije. To pomeni, da ni dveh stebrov slovenske energetike, ki skupaj proizvedeta dve tretjini vse brezogljične električne energije, ki se proizvaja danes. Zato se glede tega  kaže pomanjkljivost, je pojasnil ter dodal, da medtem na drugi strani opažajo napredek na distribucijsko prenosnem sistemu, kjer se bo veliko vlagalo. NEPN predvideva 28 milijard evrov vlaganj v naslednjih desetih letih, kar je ogromno denarja. Pri takšnih vlaganjih bi se cena električne energije za končne porabnike podvojila, omrežnina pa potrojila. Vprašanje je, ali je to res v interesu gospodarstva in družbe. Kot je še dejal, je iz NEPN vendarle razbrati, da priznava, da električna energija postaja energetski vir prihodnosti in, da jedrska energija najbolj odgovarja na izzive prihodnosti.

Da se je treba razogljičiti, se strinjajo tudi v Premogovniku Velenje, pa čeprav je bil premog v preteklosti glavni vir energije, je dejal direktor premogovnika mag. Marko Mavec. NEPN sicer predvideva, da bomo premog opustili najpozneje do 2050, sami pa so pripravili še dva scenarija (do leta 2030 in 2040). A zapiranje premogovnika je po njegovem mnenju najmanjši problem, večji problem je transformacija premogovnih regij. Evropa je ustanovila poseben sklad in se torej že zelo intenzivno pripravlja na ta korak, zato v premogovniku upajo, da bo to storila tudi Slovenija. V skladu naj bi bilo Sloveniji na voljo 92 milijonov evrov, ki jih moramo počrpati, saj ne bi bilo pošteno, da bi transformacijo plačevali prebivalci Šaleške doline.

Čas bo pokazal, v katero smer bomo šli

Na popoldanskem omizju o energetski prihodnosti na strani povpraševanja je izvršni direktor Elektra Ljubljana Matjaž Osvald poudaril, da bo aktivni odjemalec v prihodnosti ključen, njihova naloga pa je, da najdejo ustrezna orodja, da bo res postal aktiven ter model, ki bo omogočal ekonomsko vzdržno situacijo za podjetje. Po njegovih besedah se dostikrat zanemarja dejstvo, da se bo potrošnik obnašal ekonomično.

Poslovni direktor HSE mag. Mirko Marinčič je poudaril, da bo v prihodnje veliko narejenega na storitvah, treba pa jih bo znati tržiti in prodajati.

Menedžerka InnoEnergyjevega slovenskega huba dr. Maja Jerala je izpostavila, da velik izziv v luči energetskih skupnosti predstavljajo hranilniki električne energije.

Pogleda na energetske skupnosti v luči e-vozil se je dotaknil direktor podjetja Elaphe mag. Gorazd Lampič in poudaril, da politika ne sme določiti, katero tehnologijo uporabljati, ampak mora postaviti zahteve.

Vsi sogovorniki omizja so se strinjali, da je zelo nehvaležno napovedovati, kakšne bodo glavne teme v energetiki čez pet let, saj vsak razvoj terja svoj čas.