Po podatkih, ki jih redno zbira Vaasaett so junija najdražjo elektriko v 23 prestolnicah evropskih držav plačevali na Danskem, najnižje cene pa so imeli v Budimpešti . Kot navaja poročilo, so se cene električne energije z upoštevanjem omrežnine, ne pa tudi dajatev, v primerjavi z majem junija v povprečju na ravni EU zvišale za odstotno točko, cene zemeljskega plina pa so ostale nespremenjene. Razlike med posameznimi državami so kljub prizadevanjem za vzpostavitev enotnega energetskega trga še vedno velike, in se lahko razlikujejo tudi do 147 odstotkov. Najvišje cene električne energije so sicer tudi junija imeli prebivalci Kopenhagna ( 30,62 centa za kWh) in Berlina (29,34 centa), najmanj pa je bilo treba za porabljeno električno energijo odšteti v Budimpešti (12,4 centa). Povprečna cena je sicer znašala 18,28 centa za kWh, Ljubljančani pa so električno energijo morali junija odšteti 14,54 centa. Nižjo ceno so imeli le še v Zagrebu, Bukarešti, Helsinkih, Budimpešti in Beogradu.
Pri plinu je lestvica evropskih prestolnic nekoliko drugačna, pri čemer so daleč najdražji plin imela gospodinjstva v Stockholmu (20,88 centov za kWh). Na drugem mestu so pristali Danci (9,68 centa), na tretjem prebivalci Lizbone, četrtem Rima, petem Dunaja in že na šestem prebivalci slovenske prestolnice. Povprečna cena plina v 23 prestolnicah je sicer znašala 7,06 centa za kWh, Ljubljančani pa so zanjo morali odšteti malenkost več, in sicer 7,25 centa. Najcenejši plin so junija sicer imeli v Budimpešti (3,42 centa) in Bukarešti (2,86 centa).
Slika je sicer precej drugačna, če se ob tem upošteva tudi dejansko kupno moč prebivalcev v posameznih državah, pri čemer po tem kazalcu najdražjo elektriko plačujejo prebivalci Prage, nad evropskim povprečjem pa je tudi večina drugih srednje in vzhodnoevropskih držav. Tako denimo znaša cena električne energije ob upoštevanju kupne moči v Pragi 29,13 centa za kWh, evropsko povprečje je 20,68 centa, Ljubljančani pa za kWh plačujejo 18,19 centa.
Poročilo ob tem še navaja, da v povprečju delež energije v končni ceni dosega zgolj polovico, vse ostalo pa so različni prispevki in dajatve, na katere trg nima vplival in katerih višina je v pristojnosti posameznih držav. (bJ)