Medtem ko HE Krško, ki je trenutno zadnja v verigi hidroelektrarn na spodnji Savi, poskusno obratuje brez problemov, se začetek gradnje HE Brežice vse bolj odmika, saj je je bil sprva načrtovan že meseca maja. Pridobitev gradbenega dovoljenja je sicer praktično tik pred sprejemom, investitor pa mora pridobiti še okoljevarstveno soglasje, kar naj bi se zgodilo jeseni, ko je načrtovan tudi začetek izgradnje. V začetku poletja še vedno potekajo pogajanja z različnimi evropskimi bankami, ki bi lahko kreditirale projekt.
Medresorsko usklajevanje državnega prostorskega načrta za zadnjo v verigi, HE Mokrice, je bilo zgodaj spomladi končano in gradivo je pripravljeno za sprejem na Vladi. V tej fazi so nosilci urejanja prostora podali svoja pozitivna mnenja k državnemu prostorskemu načrtu, katerega sprejem predvidevajo na seji vlade pred koncem avgusta. O razreševanju problemov in o nadaljnjih korakih, ki bodo sledili, smo se pogovarjali z vodjem oddelka za okolje in prostor, v podjetju HSE Invest, Silvom Smonkarjem.
Imate morda podatke, kako poteka poskusno obratovanje HE Krško?
Vse v zvezi s poskusnim obratovanjem HE Krško poteka skladno z načrtovanim. Zaradi zakasnitve začetka izvedbe nadvišanja glavne ceste na desnem bregu Save je nastala določena zamuda le pri tem infrastrukturnem projektu, ki pa ne vpliva na poskusno obratovanje HE. Verjamem pa, da bo do jeseni urejeno tudi to. Drugih problemov ni.
Ali HSE Invest še sodeluje pri HE Krško?
Družba HSE Invest izvaja nadzor tudi med poskusnim obratovanjem. Če so potrebni kaki popravki, zamenjave, reklamacije do dobaviteljev …, jih speljemo. Seveda je treba zaključiti in izvesti tudi primopredajo vse administracije, in podobno. Na HE Krško bomo delali do pridobitve uporabnega dovoljenja.
Na kakšni višini je zdaj kota akumulacijskega bazena, je že na predvideni iz projekta?
Ja, tudi na predvideni. V času poskusnega obratovanja se kota zajezbe prilagaja različnim poskusnim režimom obratovanja. Tako agregate in vso opremo HE ustrezno preizkusijo za vse pogoje in razmere, ki se lahko pojavijo med rednim obratovanjem.
Kaj pa proizvodnja, je takšna kot je bila načrtovana?
S tem, v smislu doseganja predvidenih parametrov opreme, ni težav. Tudi hidrološke razmere so letos dokaj ugodne. Za realno primerjavo bo treba počakati nekaj karakterističnih hidroloških let. Treba pa je tudi vedeti, da je HE Krško sedaj zadnja v verigi zgrajenih hidroelektrarn na spodnji Savi in mora tako upoštevati predvsem dva posebna pogoja iz koncesije, to je da izravnava pretok na HE z sonaravnim pretokom Save, in drugo, da zagotavlja pretok, ki je potreben zaradi nemotenega obratovanja NEK. Veriga HE na spodnji Savi namreč ne sme s svojim obratovanjem vplivati na zmanjšanje naravnih pretokov, ko ti padejo pod 100 m3/s, v preostalem času pa je zahteva, da je v profilu NEK zagotovljen pretok 100 m3/s.
Kakšno pa je trenutno (23. 7., op. p.) stanje glede HE Brežice?
Od začetka poletja še vedno trajajo pogajanja z različnimi evropskimi bankami, ki bi lahko kreditirale projekt. Pogajanja še niso končana. Možno, da bo zaradi tega oziroma ustreznega zagotavljanja sredstev za infrastrukturni del projekta, rok začetka gradnje celo prestavljen, kar pa ne bi bilo dobro, saj je začetek gradnje pozno jeseni, za take hidroelektrarne najbolj primeren. Takrat so praviloma relativno nizki naravni pretoki, tudi vegetacijska doba je zaključena, tako da je priprava in ureditev gradbišča najbolj racionalna in neproblematična. Upravna dovoljenja so v sklepni fazi pridobivanja, tudi pridobitev gradbenega dovoljenja. Res je, da moramo pridobiti še ključno, okoljevarstveno soglasje, ki bo pridobljeno predvidoma do jeseni. Druga soglasja že imamo.
Prvotno je bil načrtovan začetek gradnje spomladi. Kaj so razlogi za polletni zamik, morda zamuda pri pridobivanju okoljevarstvenega soglasja?
Razlogov je več, zahteven in kompleksen postopek sprejemanja okoljevarstvenega soglasja, zagotovitev rednega financiranja vseh ureditev in ne nazadnje nesporna zagotovitev zahtevnih varnostnih ukrepov zaradi medsebojnih vplivov z NEK. Postopek za pridobitev okoljevarstvenega soglasja poteka relativno normalno, res pa je, da je zelo zahteven in obsežen, vendar je viden bistven napredek od letošnje pomladi. V Sloveniji je bila že izvedena javna razgrnitev predloga okoljskega soglasja, na Hrvaškem tudi javna predstavitev. Oba postopka sta sedaj nekako v sklepni fazi. Konec poletja predvidevamo, da bodo pripravljeni vsi odgovori na pripombe pridobljeni na javnih razgrnitvah. Tudi pri HE Brežice je težava zagotavljanje sredstev za gradnjo vodne infrastrukture in drugih vzporednih infrastrukturnih objektov. Družba INFRA je šele pred kratkim, zaradi zahtevnosti postopka javnega naročila, zaključila razpis in pridobila izvajalca za izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za infrastrukturni del projekta. Ko bo le ta izdelan, bodo začeli postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja. Za te aktivnosti pa bo potrebnega še kar nekaj časa, ampak tako pač zadeve v naši državi tečejo, administrativno-birokratsko. Poročilo o vplivih na okolje in postopek pridobitve okoljevarstvenega soglasja pa že tečeta, na pobudo HESS, in to za kompleten objekt, tudi za infrastrukturni del, ne samo za energetski del projekta. Pri tem seveda ne pozabljamo tudi na potencialne vplive na NEK in eventualne potrebne spremembe okoljevarstvenega soglasja in vodnega dovoljenja NEK. Tem vplivom se posvečamo z največjo možno resnostjo in odgovornostjo ter jim v projektu dajemo največjo možno strokovno tehnično podporo. Po znani jedrski nesreči na Japonskem, v Fukušimi, veljajo, za jedrske elektrarne po svetu, kot tudi za NEK, tako imenovani novi stresni testi oziroma po domače, strožji pogoji jedrske varnosti. Ti pogoji so sedaj še bolj drastični in zahtevni, tako da se na tehnični ravni v zvezi z medsebojnimi vplivi med HE in NEK, z ozirom na nove pogoje dodatno usklajujemo z NEK in URSJV ter z vsemi drugimi udeleženci, v fazi pridobivanja dovoljenj in soglasij.
Kako to, da je pridobivanje okoljevarstvenega soglasja tako zahtevno? Kdaj predvidevate, da bo sprejeto?
Okoljevarstveno soglasje se pripravlja na osnovi Poročila o vplivih na okolje (PVO) in analiz vplivov na okolje, ki so v njem obravnavane. PVO smo do sedaj dvakrat dopolnjevali, verjetno pa bo potrebno, po zaključeni javni razgrnitvi in pridobljenih pripombah na PVO, dodati še kakšne obrazložitve in dopolnitve. Okoljevarstveno soglasje je bilo javno razgrnjeno, tako da so ga formalni nosilci urejanja prostora kot tudi laična javnost lahko dobro proučili in dali korektne pripombe. Te bo treba upoštevati in primerno dopolniti Poročilo o vplivih na okolje. Pridobitev okoljevarstvenega soglasja tako pričakujemo letos jeseni.
Je javna razprava na Hrvaškem prinesla kakšne spremembe in dopolnitve?
Ne, nič nepričakovanega. Kar se tiče čezmejnih vplivov HE Brežice, je mnenje hrvaške strokovne in laične javnosti že nekaj let poznano. Njihovi pomisleki, pogoji ali vprašanja so bili že jasno artikulirani v času javne obravnave DPN ter okoljskega poročila, v fazi čezmejne presoje vplivov, izvedene skladno z Espoo konvencijo. Iste zahteve so bile izražene tudi sedaj, v fazi čezmejne obravnave, v postopku pridobivanja okoljevarstvenega soglasja. Vendar tu ne vidim večjih problemov, saj imamo na vse njihove pomisleke in zahteve ustrezne odgovore na osnovi strokovne dokumentacije, oziroma tudi že izdelane tehnične rešitve. Na kratko lahko strnemo zaključek PVO, da na osnovi vseh projektnih rešitev in pogojev obratovanja ni pričakovati zaznavnih čezmejnih vplivov. Tudi na hrvaški strani ni bilo velikih nasprotovanj ali nerazumevanja ob predstavitvi projekta, zato ne pričakujem zapletov. Konec avgusta bomo predvidoma imeli še eno »tehnično posvetovanje« s hrvaško strokovno javnostjo in njihovim pristojnim ministrstvom.
Ali sodelujete s HESS pri pripravi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja?
Seveda. S HESS je HSE invest, kot »inženirjem,« podpisal ustrezne pogodbe in naše ekipe skrbijo za izdelavo razpisne dokumentacije in projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekta za izvedbo,…. ter v tem okviru tudi za pridobitev vseh potrebnih soglasij. Vse poteka, glede na naravo projekta več ali manj, skladno z roki, sproti se usklajujemo z vsemi sodelujočimi v raznih postopkih. V tem pogledu ni posebnih težav.
So morda že znani gradbeni izvajalci? Vemo da je bilo pri gradnji HE Krško glede tega kar precej težav …
Dokončno še ne, znani bodo po pridobitvi gradbenega dovoljenja za jezovno zgradbo, ko bo investitor HESS predal delo izbranemu izvajalcu. Ravno tako so za enkrat neznanka tudi izvajalci za infrastrukturne ureditve v okviru akumulacijskega bazena, katerih investitor je INFRA. Razpise za izvajalce bo treba izvesti po Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev.«
Ali so v Sloveniji še gradbeni izvajalci, ki so to sposobni zgraditi elektrarno?
Za enkrat jih je še nekaj. To so v glavnem srednje velika podjetja, ki se, za izvedbo takšnih relativno velikih projektov, praviloma združijo. Pri HE Brežice bo dela za gradbeno operativo še več kot pri prejšnjih, gorvodnih HE.
Kaj je potrebno še urediti pred samo gradnjo?
PGD dokumentacija, za energetski del projekta, je praktično v zaključni fazi izdelave, ravno tako pridobivanje okoljevarstvenega soglasja in gradbenega dovoljenja. Takoj za tem bo možno izbrati in uvesti v delo izvajalce, pripraviti gradbišče, skratka začeti z gradnjo.
Ali HSE Invest tudi sodeluje tudi pri pridobivanju finančnih sredstev?
Neposredno ne. Z evropsko investicijsko banko in še drugimi potencialnimi kreditodajalci sta imela pogajanja investitorja HESS in Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. HSE Invest pa je pri tem sodeloval kot inženir koncesionarja HESS.
Je kaj novega v zvezi z 2 x110 kV daljnovodom med Brežicami in Mokricami?
Projektne rešitve so v fazi sprejemanja DPN za HE Mokrice usklajene. Pri tem daljnovodu, kot tudi pri drugih priključnih daljnovodih za HE pa gre, po moje, za neko neskladje med energetskim zakonom in zakonom o pogojih koncesije. V slednjem je jasno napisano, da se priključni daljnovod financira iz državnih virov in tudi logično bi bilo, da naj bi ga izvedel ELES, saj v končni fazi obratuje z njim in ga upravlja. Vendar sedanji energetski zakon predvideva, po mojem zaradi nekega lapsusa ob sprejemanju, da si za obnovljive proizvodne vire energije, kot je hidroelektrarna, priključne daljnovode zgradijo investitorji sami. Mogoče so pri tem mislili na male HE, ni pa ni ravno logično za velike hidroelektrarne, saj so le te zelo pomembne za vzdrževanje in stabilno obratovanje elektroenergetskega sistema. Sprašujem se, zakaj bi priključne daljnovode za termoelektrarne gradil ELES, za OVE pa naj jih gradijo investitorji sami. Običajno pravilo v svetu je, da se OVE tako ali drugače podpirajo in subvencionirajo. V pripravi je nov energetski zakon in verjamem, da bo zakonodajalec ta neskladja ustrezno uredil. Z Elesom za enkrat tečejo razgovori o tehničnih pogojih izvedbe priključnega daljnovoda.
Kako poteka sprejem DPN za HE Mokrice?
Medresorsko usklajevanje DPN je bilo zgodaj spomladi končano in gradivo pripravljeno za sprejem na Vladi. V fazi končnega medresorskega usklajevanja so nosilci urejanja prostora: razni zavodi, ministrstva, agencije, uradi … podali svoja pozitivna mnenja k DPN. Na osnovi tega sta, v nadaljnjem procesu sprejemanja, ministrstvo za infrastrukturo in prostor ter ministrstvo za kmetijstvo in okolje, zadolžena za pripravo gradiva za sprejem uredbe na Vladi, a se je zapletlo pri usklajevanju gradiva z ministrstvom za finance ter službo vlade za zakonodajo. Te zadeve se trenutno operativno usklajujejo. Drugih informacij pa nimam.
Torej vam ni znan predvideni datum sprejema?
Na zadnji koordinaciji sredi julija so nam povedali, da predvidevajo sprejem na zadnji seji vlade pred koncem julija. Bomo videli, če res. Zdaj je že nova informacija, da se naj bi to zgodilo konec avgusta.
Kaj v tem času delate vi in v HESS?
Za HE Mokrice se pripravljamo za naslednjo fazo: priprava razpisov za izdelavo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, priprava razpisa za izdelavo poročila o vplivih na okolje, pripravo na postopek pridobivanja okoljskega soglasja, financiranje, pripravljamo investicijski program, z ministrstvom za kmetijstvo in okolje usklajujemo elaborat razmejitev financ, in podobno. Aktivnosti je torej kar precej in dela se izvajajo, kot da je uredba že sprejeta. Pri HE Brežice in HE Krško se na HSE Invest, kot inženirju gradnje, izvajajo aktivnosti o katerih sva že prej govorila. HESS ima relativno malo ekipo zaposlenih in skrbi predvsem za dobro obratovanje že zgrajenih HE, pri HE ki so pred gradnjo, pa ima seveda vodilno vlogo kot investitor.
Predviden začetek gradnje bo verjetno zaradi zamud pozneje kot je bil prvotno načrtovan?
Predviden začetek gradnje HE Mokrice je jeseni 2014. Zaradi že navedenih razlogov in zamikov in posledično zakasnelega sprejemanja uredbe o DPN za HE Mokrice na Vladi, je že nastala zamuda vsaj za slabega pol leta in za približno toliko bo najverjetneje potrebno zamakniti začetek izgradnje, to je na začetek poletja 2015. S pripravo, naročilom in izdelavo dokumentacije za naslednjo fazo, v imenu naročnika-investitorja HESS, lahko začnemo formalno šele po sprejemu in veljavnosti uredbe o DPN, s katero investitor dobi »pravno podlago« za nadaljevanje investicijskih del.
Nekaj zapletov je bilo zaradi Nature 2000!
So bili vendar smo z interaktivnim delom in sodelovanjem z Zavodom RS za varstvo narave našli ustrezne projektne rešitve za ureditve nadomestnih habitatov ter izravnalnih ukrepov in tako prišli do usklajenosti z ZRSVN, da so lahko podali pozitivno mnenje. Sicer nas pa čaka še en krog usklajevanj v fazi izdelave Poročila o vplivih na okolje in v postopku pridobivanja okoljevarstvenega soglasja, s ponovnimi javnimi razgrnitvami, obravnavami, usklajevanji, a ne pričakujem več večjih zapletov.
Bodo tudi na HE Brežice in HE Mokrice ribje steze, tako kot so na HE Krško?
Seveda. Na vseh novih hidroelektrarnah so praviloma predvideni prehodi za vodne organizme. Pri Mokricah še toliko bolj, saj se Sava združuje spodaj s Sotlo, zgoraj s Krko in je predvidenih precej več okoljskih ureditev. Okoljskim ureditvam dajemo velik poudarek in ribje steze so obvezne, ne nazadnje tudi glede na določila koncesijske pogodbe, kot tudi na določila Načrta za upravljanje z vodami. Le HE Boštanj je še za enkrat izjema, ker je uredba o prostorskem načrtu iz 90-let, tako predvidevala, to je ribji prehod in drstišče v izlivnem delu Mirne.
Vladimir Habjan