Danes je ELES slavnostno odprl 80 km dolg daljnovod 2x400 kV Beričevo-Krško in obeležil 90-letnico prenosnih poti v Sloveniji.
Daljnovod predstavlja najkrajšo in najoptimalnejšo prenosno pot električne energije iz Posavja, kjer je proizvodnja električne energije največja, v osrednjo Slovenijo, kjer je poraba največja. Z njegovo izgradnjo pa je sklenjena tudi dolgo pričakovana 400 kV zanka v Sloveniji. Izgradnja daljnovoda predstavlja največjo investicijo družbe v njeni zgodovini v višini 63,5 milijonov evrov, projekt pa je sofinanciran tudi iz sredstev TEN-E Evropske komisije.
Do odprtja daljnovoda Beričevo-Krško je preteklo več kot desetletje. Pred natanko 16 leti so na pristojnem ministrstvu pričeli z umeščanjem daljnovoda v prostor. Osem let kasneje je bila sprejeta uredba o državnem lokacijskem načrtu. Nato so v družbi ELES takoj pričeli s sklepanjem služnostnih pogodb z lastniki ter na koncu tudi pridobili gradbeno dovoljenje. Z gradnjo daljnovoda so pričeli jeseni 2011 ter jo zaključili lansko jesen, novembra lani pa so daljnovod vklopili v slovenski elektroenergetski sistem.
Da daljnovod obenem prinaša izjemno zanesljivost oskrbe osrednje, južne, jugovzhodne in jugozahodne Slovenije in Gorenjske, je izpostavil direktor Elesa Aleksander Mervar. »Ravno zaradi novega daljnovoda je bila preskrba osrednje Slovenije v času februarske ujme in še sedaj v času sanacije relativno zanesljiva. Brez njega bi bila sicer osrednja Slovenija in Gorenjska brez električne energije. V družbi ELES smo takoj po ujmi aktivno pristopili k sanaciji slovenskega prenosnega elektroenergetskega omrežja. Popolno sanacijo treh daljnovodov lahko pričakujemo že do srede junija, prejšnji teden pa smo uspešno v elektroenergetski sistem RS vklopili 400 kV DV Beričevo-Podlog,« je povedal Aleksander Mervar.
Predsednica vlade Alenka Bratušek je v slavnostnem govoru izpostavila: »Daljnovod bo dolgoročno prinašal veliko koristi tudi slovenskemu gospodarstvu. Električna energija bo lahko cenejša, saj bodo zaradi visoke izkoriščenosti prenosnega sistema izgube manjše. Daljnovod bo dolgoročno imel tudi neposredne pozitivne učinke za vse porabnike, saj zagotavlja večjo prožnost slovenskega elektroenergetskega sistema in višjo zanesljivost preskrbe.«
V Elesu se zavedajo, da z delovanjem posegajo v naš skupni prostor. Zato so tudi pri projektu gradnje DV Krško-Beričevo sledili načelom o odgovornem delovanju. Vzpostavili so vezi partnerstva in zaupanja z vsemi deležniki - predvsem s številnimi različnimi lokalnimi skupnostmi. V družbi ocenjujejo, da je sodelovanje z lastniki zemljišč in lokalnimi skupnostmi ob trasi daljnovoda predstavlja zgled dobrega konstruktivnega sodelovanja. Sama trasa daljnovoda se tako izogiba naseljenim delom in območjem kulture dediščine ter posega v čim manjši možni meri v okolje. »Veseli me, da znanje, ki prihaja s Fakultete za elektrotehniko, in elektroenergetsko gospodarstvo tako dobro sodelujeta z roko in roki. Prav znanje je tisto, ki že 90 let poganja razvoj prenosnega elektroenergetskega omrežja Republike Slovenije,« je v govoru izpostavil dekan Fakultete za elektrotehniko dr. prof. Igor Papič.
Pred 90 leti postavljen prvi prenosni daljnovod
Letošnjega leta si v Elesu ne bodo zapomnili zgolj po predaji DV 2x400 kV Krško-Beričevo v uporabo. Letos mineva 90 let, odkar so pionirji elektroprenosa pri nas postavili prvi daljnovod. Leta 1924 je bil namreč zgrajen 77 kilometrov dolg 80 kV daljnovod od hidroelektrarne Fala do RTP Laško in 35 kV daljnovod od RTP Laško do termoelektrarne Trbovlje. »V Elesu danes nadaljujemo poslanstvo pionirjev slovenskega elektroprenosa. Zavedamo se, da so pred 90 leti z rokami, znojem in žulji postavili trdne temelje za naše sedanje delo. Iz preteklosti črpamo znanje in izkušnje, ki smo jih uporabili tudi pri gradnji daljnovoda Beričevo-Krško. Pri projektiranju daljnovoda je prišlo do sinergije znanja in izkušenj starejših strokovnjakov, ki so sodelovali že pri gradnji slovenskega dela zanke 400 kV omrežja, ter zagona, elana in novih idej, ki jih prinašajo mlajši sodelavci,« je dejal Aleksander Mervar.
Trenutno situacijo na evropskem trgu z električno energijo je ocenil kot kaotično. Borzne cene elektrike so nerealne in posledica brezglave, nepremišljene politike na področju OVE. Vse študije svetovnih agencij kažejo na to, da se stroškovne cene električne energije iz novih, klasičnih elektrarn gibljejo med 50 in 85 evrov/MWh. Borzne cene do leta 2019 pa okrog 37 evrov /MWh. Po njegovem mnenju to pomeni, da bomo imeli v zelo kratkem času izjemno hude probleme, od kod in po kakšni ceni zagotoviti vire, ki bodo zagotavljali električno energijo tudi takrat, ko ne bo sonca in vetra. Prav tako pa se bo treba spopasti s problemi glede obvladovanja prenosnih omrežij. Tu Slovenija ni in ne bo izjema.
Prihodnost pa je v slavnostnem govoru strnil takole: »Glavnina investicijskih naporov v prihodnjih treh letih bo usmerjena v implementacijo novega Energetskega zakona na področju prevzema 110 kV omrežja. Za družbo ELES bo to izjemen napor, saj gre za 20-odstotno povečanje prenosnega omrežja, ki je trenutno v naši lasti. Pomeni organizacijske spremembe, novo zaposlovanje ter znatna finančna sredstva«. Oglejte si foto galerijo in video.
(pb)