Največji delež proizvodnje elektrike padel na fosilna goriva

Dobavitelji električne energije so svojim odjemalcem na računih, spletu in promocijskih gradivih namreč zavezani objavljati sestavo proizvodnih virov za proizvodnjo elektrike, ki jo je posamezni dobavitelj v preteklem koledarskem letu dobavil svojim odjemalcem. Te deleže morajo dobavitelji objaviti v obliki tabele, v kateri so deleži posameznih proizvodnih virov (premog in lignit, zemeljski plin, naftni derivati, jedrsko gorivo in obnovljivi viri) izraženi v odstotkih in v obliki tortnega grafikona. Dobavitelji morajo na računih, spletu in promocijskih gradivih objavljati podatke o vplivih na okolje v obliki količine izpustov škodljivih snovi v ozračje ter količine nastalih radioaktivnih odpadkov, ki so rezultat sestave proizvodnih virov posameznega dobavitelja. Omenjene podatke morajo dobavitelji objaviti na ravni celotnega podjetja in zajemajo vse odjemalce, ki jih posamezni dobavitelj oskrbuje z električno energijo. Kadar dobavitelj ponuja posebne proizvode električne energije, na primer »100-odstotno energijo iz sončnih elektrarn«, mora odjemalcem, ki kupujejo tak proizvod, poleg sestave na ravni celotnega podjetja navesti tudi sestavo, ki se nanaša na določeni proizvod električne energije.

Metodologijo določanja sestave proizvodnih virov in način njenega prikazovanja določa Akt o načinu določanja in prikazovanja deležev posameznih proizvodnih virov elektrike. Akt, ki velja od marca 2016, določa, da je deleže elektrike iz obnovljivih virov energije mogoče dokazovati le z razveljavitvijo potrdil o izvoru, medtem ko se deleži drugih virov dokazujejo prek nacionalne in evropske preostale sestave proizvodnih virov.

Iz podatkov Agencije za energijo je razvidno, da je največji delež proizvodnje električne energije lani padel na fosilna goriva, in sicer je znašal 63,27 odstotka, kar je več kot leto pred tem, ko je ta delež znašal 58,22 odstotka. Z 51,52 odstotka sta prevladovala premog in lignit. Sledi jedrsko gorivo z 32,10-odstotnim deležem ter obnovljivi viri energije s 4,63-odstotnim deležem. Med obnovljivimi viri prevladuje vodna energija z 1,86-odstotnim deležem, sledijo pa ji biomasa z 1,80-odstotnim deležem, sončna energija z 0,48-odstotnim deležem in vetrna energija z 0,42-odstotnim deležem.

Podatki še kažejo, da je skupni odjem električne energije v Sloveniji, vključno z izgubami v prenosnem in distribucijskem omrežju in brez odjema ČHE Avče, lani znašal 13.802 GWh. Hkrati so v obdobju od 1. aprila 2016 do 31. marca 2017 slovenski dobavitelji električne energije na svoj račun ali na račun slovenskih odjemalcev električne energije razveljavili za 2702 GWh potrdil o izvoru. Proizvajalci, ki so v letu 2016 prejemali podporo v obliki zagotovljenega odkupa proizvedene električne energije, so lani skupaj proizvedli 119 GWh električne energije. To pomeni, da mora skupna preostala sestava proizvodnih virov pokriti 10.981 GWh električne energije. Ker nacionalna preostala sestava proizvodnih virov pokriva le 7686 GWh, je treba 3295 GWh pokriti s preostalo evropsko sestavo proizvodnih virov. Zato so na podlagi preostale evropske sestave proizvodnih virov določene ustrezne količine električne energije za vsak proizvodni vir.

S 26. marcem lani je začel veljati Akt o načinu določanja in prikazovanja deležev posameznih proizvodnih virov elektrike, ki od dobaviteljev električne energije ne zahteva več objave izpustov CO2 in količine proizvedenih radioaktivnih podatkov, ki temeljijo na skupni preostali sestavi proizvodnih virov. Kljub temu agencija dobaviteljem električne energije priporoča, da na izdanih računih, spletu in promocijskih gradivih še naprej objavljajo podatke o vplivu proizvodnje električne energije, temelječe na skupni preostali sestavi proizvodnih virov.

Po podatkih ARSO je slovenska energetika lani v ozračje izpustila 4.781.916 ton CO2. V nacionalni preostali proizvodnji električne energije to predstavlja izpuste 0,622 kg CO2/kWh. Ob upoštevanju deleža proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv, določenega na podlagi preostale evropske sestave proizvodnih virov, pa skupni preostali izpusti CO2 v lanskem letu znašajo 0,659 kg CO2/kWh.