Največji neizkoriščen vir energije v Sloveniji je njena učinkovita raba

Na teh temeljih je grajen tudi novi NEP, ki daje dobro osnovo za popoln prehod države na obnovljive vire energije (OVE). Pri pripravi strokovnih podlag novega NEP na področju učinkovite rabe energije in izkoriščanja OVE je sodeloval tudi vodja Centra za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Stefan mag. Stane Merše, ki poudarja, da bo na delež proizvedene energije iz OVE v prihodnosti v veliki meri vplival tehnološki razvoj, povezan z obvladovanjem stroškov za posamezno tehnologijo OVE. Po njegovih besedah je v Sloveniji še veliko neizkoriščenih potencialov OVE, zato lahko s pospešenim razvojem v naslednjih desetletjih dosežemo več kot 50-odstotni delež pridobljene električne energije iz OVE, do leta 2050 pa iz OVE lahko pridobimo vso potrebno energijo. Ključen predpogoj za uresničitev tega ambicioznega cilja pa je učinkovitejša raba energije.

Kako ocenjujete trenutno stanje na področju OVE v Sloveniji? Smo v preteklosti naredili dovolj?  

»Statistični podatki kažejo na spodbuden napredek pri rabi OVE, kar je dobrodošla spodbuda za nadaljevanje in nadgradnjo dosedanjega dela, če želimo doseči zastavljene cilje ter predvsem prispevati k trajnostnemu gospodarskemu razvoju.«

Kolikšen je trenutni delež OVE v Sloveniji in kje se nahaja v primerjavi z drugimi evropskimi državami?  

»Delež OVE v bruto končni rabi se je v zadnjih petih letih povečal za skoraj 30 odstotkov oziroma za kar pet odstotnih točk in je v letu 2010 znašal že skoraj 20 odstotkov. To pomeni, da je Slovenija pri doseganju cilja 25-odstotnega deleža OVE do leta 2020 na polovici poti, kar je velik napredek tudi v primerjavi z ostalimi državami EU. Po deležu OVE je Slovenija na desetem mestu med državami članicami in znatno nad povprečjem EU27, ki je leta 2010 znašal 12,4 odstotka. Delež OVE v primarni oskrbi pa se je z 10,7 odstotka leta 2005 v letu 2010 povečal na 15,1 odstotka, kar Slovenijo uvršča na deveto mesto v EU27, kjer OVE v povprečju dosegajo 8,6 odstotka.«  

Kakšni so trenutni trendi na področju OVE v Evropi in kakšni v Sloveniji?  

»Če se omejim na proizvodnjo električne energije iz OVE, se je ta od leta 2005 do leta 2009 v EU27 povečala kar za 25 odstotkov na 583 TWh. Pri tem se je proizvodnja vetrnih elektrarn skoraj podvojila, proizvodnja iz biomase povečala za več kot 30 odstotkov, proizvodnja v sončnih elektrarnah pa za skoraj desetkrat. Hidroenergija ima še vedno največji delež (55 odstotkov), delež vetrne energije se bliža 23 odstotkom, biomasa ohranja svoj delež z nekaj manj kot 20 odstotki, delež sončne energije pa znaša le 2,5 odstotka, vendar pa se tudi ta delež zaradi najhitrejše rasti kapacitet hitro povečuje in bo kmalu dosegel pet odstotkov.

V Sloveniji je situacija precej drugačna, saj hidroenergija ohranja več kot 95-odstotni delež v skupni proizvodnji električne energije iz OVE, med letoma 2005 in 2010 pa se je povečala za več kot 35 odstotkov. Z nekaj več kot štirimi odstotki sledi proizvodnja iz biomase, ki se je v tem obdobju povečala za več kot 90 odstotkov. Več kot polovico povečanja je prispevala proizvodnja električne energije iz bioplina v kmetijstvu in čistilnih napravah, za skoraj 50 odstotkov pa se je povečala tudi proizvodnja iz lesne biomase. Delež sončnih elektrarn je bil leta 2010 kljub najhitrejši rasti še manjši od 0,4 odstotka, glede na instalirano moč v zadnjih dveh letih pa se bo kmalu povečal za vsaj desetkrat.«  

Ali nam bo po vašem mnenju do leta 2020 uspelo doseči 25-odstotni delež rabe OVE v končni porabi energije in desetodstotno povečanje OVE v prometu in na kakšen način bomo to dosegli?  

»K dosedanjemu povečanju deleža na skoraj 20 odstotkov je izrazito prispevala ustalitev končne rabe energije, ki je bila leta 2010 na ravni rabe v letu 2005, kar je predvsem posledica gospodarske krize, saj je bila leta 2008 končna raba višja že za sedem odstotkov. Tako bo stabilizacija končne rabe energije v naslednjih letih z aktivno politiko in izvajanjem ukrepov za povečanje energetske učinkovitosti eden ključnih dejavnikov za doseganje cilja OVE. Po drugi strani se je treba zavedati tudi, da je k povečanju deleža OVE znatno prispevalo izboljšanje energetske statistike, kjer se je predvsem izboljšalo spremljanje rabe lesne biomase, vključena pa je bila tudi raba geotermalne in solarne termične energije. Ključno za doseganje cilja bo hitrejša izgradnja novih HE, nadaljnja večja raba OVE pri ogrevanju, predvsem s pomočjo lesne biomase ter toplotnih črpalk, ter raba OVE v prometu. Seveda pa bo za doseganje cilja treba izkoristiti tudi vse ostale potenciale manjših virov OVE v Sloveniji.«  

Polona Bahun  

Več v julijski številki revije Naš stik