Tokrat so sodelujoči deležniki (predstavniki podjetij, vlad in ministrstev, organizacij in združenj s področja energetike) v ospredje postavili izzive naraščajočih cen energentov, geopolitično dogajanje oziroma negotovosti, kar vključuje vse večjo energetsko soodvisnost ter s tem povezane težave glede zanesljivosti oskrbe ter negotovosti glede doseganja podnebnih zavez s poudarkom na pravičnosti. Regionalne prioritete, vključno z Evropo, ostajajo spodbujanje rabe obnovljivih virov energije (OVE), medtem ko področje vodika ostaja med področji negotovosti, prvič pa je med akcijske prioritete uvrščen kakovosten dostop do energije ter zaščita ranljivih porabnikov oziroma zmanjševanje energetske revščine.
Člani SNK WEC, pa tudi širše člani EZS, so tudi tokrat sodelovali pri pripravi poročila s prispevanjem odgovorov v okviru ankete WEC, sodelovali pa so tudi pri pripravi bolj podrobnega komentarja za Slovenijo, ki med ključne akcijske prioritete na energetskem področju v prihodnjih letih, v luči doseganja ambicioznih podnebnih ciljev, pa tudi v luči energetske krize in še večjega pomena zagotavljana samozadostnosti, izpostavlja pospešitev rabe OVE in pri tem poenostavitev postopkov pridobivanja dovoljenj in umeščanja projektov s področja OVE v prostor.
V poročilu je med drugim zapisano, da ima Slovenija dobro diverzificirano energetsko mešanico. V strukturi proizvodnje električne energije eno tretjino predstavljajo OVE, eno tretjino jedrska energija in eno tretjino energija iz fosilnih goriv. Domači lignit predstavlja pomemben element zanesljivosti oskrbe z električno energijo. Zemeljski plin predstavlja okoli desetodstotni delež v primarni porabi energije, večinoma v industriji. Elektroenergetski prenosni sistem je dobro povezan s sistemi sosednjih držav. Intenzivno poteka izgradnja daljnovodne povezave s sosednjo Madžarsko, s katero slovenski prenosni sistem do sedaj še nima povezave. Velik izziv so projekti pametnih omrežij v podporo vključevanju vse več razpršenih obnovljivih virov energije v omrežje. Lani so slovenski odločevalci na področju energetske in podnebne politike veliko aktivnosti namenili pripravi dolgoročne podnebne strategije do leta 2050. Ta določa jasen cilj podnebne strategije Slovenije za prehod na podnebno nevtralnost do leta 2050 z učinkovitim upravljanjem energije in naravnih virov ob hkratni gospodarski konkurenčnosti. Za izvajanje ambicioznih nacionalnih in podnebnih ciljev EU je bila ena od ključnih nalog v letu 2021 priprava nacionalne strategije za postopno opuščanje rabe premoga in prestrukturiranje premogovnih regij, ki je za izstop iz premoga določila leto 2033.
Eden od ključnih vidikov za Slovenijo je tudi vključitev zemeljskega plina in jedrskega energije v taksonomijo EU, kar omogoča, da bodo novi projekti na tem področju upravičeni do trajnostnega financiranje. Po mnenju Slovenije zemeljski plin predstavlja pomemben prehodni vir energije, ki lahko prispeva k stroškovno učinkoviti poti v podnebno nevtralnost do leta 2050 in zagotavljanju zanesljivosti oskrbe. Enako velja tudi za jedrsko energijo. NEK, katerega 50-odstotna solastnica je Hrvaška, predstavlja namreč več kot 30 odstotkov slovenske proizvodnje električne energije. Zato slovenska vlada razpravlja o morebitni gradnji drugega bloka jedrske elektrarne. Odločitev o izgradnji JEK2 bo sprejeta do leta 2027. Zaradi zvišanja podnebnih ciljev EU, in s tem tudi deleža OVE do leta 2030, je prednostna naloga Slovenije pospeševanje rabe OVE. Na nacionalni in lokalni ravni bo Slovenija mogla najti pravo ravnovesje med doseganjem nacionalnih podnebnih ciljev in ohranjanjem okolja. Slovenija ima namreč največji delež zaščitenih območij v Naturi 2000 v EU (38 odstotkov nacionalnega ozemlja), zato je prostorsko načrtovanje projektov na področju OVE zelo zahtevno. Za te projekte, ki so v nacionalnem interesu, kot so na primer velike hidroelektrarne, bi moral biti postopek pridobitve potrebnih dovoljenj poenostavljen.
V poročilu opozarjajo, da je potrebnih več naložb v prenosno in distribucijsko omrežje, ki bodo podpirale učinkovito vključevanje OVE v omrežje.
V sektorju zemeljskega plina je okvirni cilj nacionalnega energetskega in podnebnega načrta doseči vsaj deset-odstotni delež obnovljivega metana ali vodika v omrežju do leta 2030. To bo postopoma omogočilo razogljičenje industrije, zlasti v panogah, kjer je poraba zemeljskega plina velika. V elektroenergetskem sektorju pa predstavlja možnost pokrivanja dodatnih potreb po električni energiji in postopni prehod iz premoga na obnovljive pline.
Prav tako kot na regionalni kot svetovni ravni največjo negotovost tudi v Sloveniji predstavljajo naraščajoče cene energije. Zato je vlada kot pomoč najbolj ranljivim gospodinjstvom in industriji nedavno sprejela sklop kratkoročnih ukrepov.
Bolj kdaj koli prej je za učinkovito izvajanje načrtovanih naložb, ki so predvidene za podporo prehodu Slovenije na podnebno nevtralnost do leta 2050, ključno tesno sodelovanje med energetskim sektorjem, sektorjem zemeljskega plina, toplote in prometa. To je spoznala tudi slovenske Agencija za energijo, ki je zagotovila dodatna sredstva za raziskave in medsektorsko povezovanje v inovacijskih projektih sistemskih operaterjevo omrežja.
S pospeševanjem digitalizacije in s pripravo ter sprejetjem kodeksa za sektorja električne energije in zemeljskega plina na ravni EU gre pričakovati, da se bo kibernetska varnost povečala.
Z večjo energetsko učinkovitostjo, elektrifikacijo, razvojem skladiščenja, uporabo vodika in novih tehnologij mora k prehodu na podnebno nevtralnost več prispevati tudi prometni sektor, zlasti tranzitni promet.