Naloge in pristojnosti Agencije za energijo se širijo

Kako ocenjuje aktualna dogajanja na slovenskem energetskem trgu, kaj prinaša nova metodologija za izračun omrežnine, kdaj lahko pričakujemo začetek izvajanja večjih pilotnih projektov na področju pametnih omrežij in kaj pomeni vstop GEN-I na trg zemeljskega plina, so bila samo nekatera izmed vprašanj, na katera odgovore smo se odpravili k direktorici Agencije za energijo Ireni Praček.

Z uveljavitvijo tretjega paketa se širijo pristojnosti, pa tudi zadolžitve nacionalnih regulatorjev. Katera so tista ključna delovna področja, ki jim je Agencija za energijo letos namenjala še posebno pozornost in katerim se bo morala še bolj posvetiti v prihodnje?

V letu, ki se izteka, smo opravili veliko pomembnih nalog. Med njimi moramo vsekakor poudariti skrb za preglednost razmer na trgih z električno energijo in zemeljskim plinom. Veliko dela je bilo povezanega tudi s pripravo novih regulativnih okvirov za elektroenergetska omrežja in omrežja zemeljskega plina, izjemen obseg nalog pa je bil tudi v tem letu povezan z izdajanjem deklaracij in odločb o podpori ter drugimi nalogami s področja obnovljivih virov energije in soproizvodnje. Hkrati pa se pojavljajo vedno nove naloge, ki bodisi izhajajo iz direktiv EU bodisi iz prenosa nalog resornega ministrstva na agencijo. Tako bomo morali vzpostaviti učinkovit nadzor trgov z električno energijo in zemeljskim plinom ter izvajati uredbo o celovitosti in preglednosti veleprodajnega energetskega trga. Naloge in ukrepi, povezani z zanesljivo oskrbo z zemeljskim plinom, se na agencijo prenašajo z resornega ministrstva, prav tako izdajanje soglasij k razvojnim načrtom sistemskih operaterjev prenosnih omrežij, predvsem operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina.
V prihodnje bomo na področju električne energije skrbno spremljali učinke nove metodologije za določitev in obračun omrežnine v novem triletnem obdobju. S tem bo povezan tudi razvoj metodologije za vrednotenje investicij v elektroenergetska omrežja. Seveda se bodo nadaljevale vse stalne oziroma že začete naloge, na primer na področju obnovljivih virov energije, kjer bomo zagotovili intenzivnejši inšpekcijski nadzor, tu so še naloge s področja razvoja pametnih omrežij in druge. Na področju zemeljskega plina bi posebej poudarila uvedbo dostopa do prenosnega omrežja po metodi vstopno – izstopnih točk.
Seveda pa ne smemo pozabiti na našo mednarodno vpetost in številne naloge, ki izhajajo iz zakonodaje in našega članstva v mednarodnih energetskih in regulatorskih združenjih.

V dosedanjih razpravah je bilo že večkrat poudarjeno, da bodo pri nastajanju evropskega enotnega energetska trga imeli regulatorji oziroma Agencije za energijo zelo pomembno vlogo. Se vam zdijo napovedi o uveljavitvi enotnega trga 2014 realne? Katera so tista osrednja vprašanja, ki jih je treba za izpolnitev tega cilja še rešiti?

Tretji sveženj direktiv pomeni zavezo, da se bodo na enotnih trgih z električno energijo in zemeljskim plinom določili pogoji za prosto trgovanje s tema energentoma. Eden glavnih pogojev za to je zagotovitev preglednega in nepristranskega delovanja prenosnih operaterjev in s tem povezana učinkovita ločitev energetskih dejavnosti. Hkrati pa moramo regulatorji na nacionalnih trgih zagotoviti učinkovito izvajanje uredb EU ter poskrbeti za učinkovit nadzor in ukrepanje. Z določitvijo ciljnega datuma, to je leta 2014, je bila podana konkretna zaveza, ki naj bi spodbudila posamezne države članice, da udejanjijo vsebino direktiv, da bodo odjemalci in proizvajalci lahko izkoristili vse možnosti odprtega trga.
Regionalne pobude, ki so se začele izvajati že leta 2006, so pokazale, da je mogoče doseči kompromisne rešitve med državami. Spajanja trgov so zaživela med številnimi članicami. Eden od primerov je tudi izkušnja Slovenije in Italije od leta 2011 naprej. Priključevanje številnih elektrarn na obnovljive vire, večje vetrne elektrarne in polja sončnih elektrarn, vse to je v zadnjem letu odprlo vprašanja določitve cenovnih območij ter ukrepanja ob zančnih tokovih, ki se pojavljajo po državah članicah.
Ob teh aktivnostih na ravni EU agencija ne dvomi o želji po uveljavitvi enotnega trga leta 2014. Seveda pa je treba ob tem opozoriti, da bo izpolnitev vseh začrtanih sprememb za Slovenijo kot manjšo članico zahtevna naloga predvsem zaradi velikega števila novih dejavnosti, ki se bodo morale vzpostaviti tako na ravni sistemskega operaterja prenosnega omrežja kot tudi na ravni regulatorja, ki bo moral prevzeti veliko povsem novih nalog.

Agencija vsako leto izda pregled stanja na slovenskem trgu z energijo. Katere so poglavitne značilnosti slovenskega trga? Na katerih področjih se kažejo odstopanja v primerjavi s trendi v drugih evropskih državah?

Spremembe zakonodaje, ki bi v slovenski pravni red prenesle zadnje direktive s področja električne energije in zemeljskega plina, se v letu 2011 še niso v celoti uresničile, žal to velja tudi za leto 2012.Evropska komisija je zato zoper Republiko Slovenijo vložila tožbo pri Sodišču Evropske unije. V primerjavi z drugimi državami EU sta zanesljivost in sigurnost oskrbe na ravni evropskega povprečja. V primerjavi s tujimi borzami z električno energijo se na regionalni energetski borzi BSP SouthPool sklene razmeroma malo poslov. V primerjavi z evropskim povprečjem, kjer se na borzi trguje s približno 40 odstotki električne energije, namenjene domači porabi, se na tej borzi trguje le z okoli 11 odstotki električne energije glede na celotno porabo v Sloveniji. Na maloprodajnem trgu je v letu 2011 končna cena električne energije za gospodinjstva v Sloveniji znašala 81 odstotkov povprečja EU, za industrijo pa 89 odstotkov. V prvem polletju letos so končne cene za gospodinjstva v Sloveniji znašale približno 83 odstotkov povprečnih cen v EU, cene za industrijo pa so dosegle 86 odstotkov povprečja držav Unije. Vidimo torej, da so razmere na trgu električne energije za naše odjemalce v primerjavi z EU dokaj ugodne.

Brane Janjić
Celoten pogovor z direktorico Agencije za energijo si lahko preberete v zadnji številki revije Naš stik.