Na seminarju o storitvah učinkovite rabe energije (ES-URE) so predstavili več uspešnih primerov na tem področju.
Seminarja, ki ga je pred nedavnim pripravil Center za energetsko učinkovitost pri Institutu Jožef Stefan in je potekal pod naslovom Storitve učinkovite rabe energije v praksi – Priložnosti in ovire, se je udeležilo večje število predstavnikov podjetij in organizacij iz javnega sektorja, zasebnega storitvenega sektorja in tudi industrije. Udeležence sta še zlasti pritegnila predstavitev izvedenih projektov v ŠRC Golovec in Gorenju in pa primeri nekaterih zanimivejših storitev učinkovite rabe, ki so bili razviti v okviru projekta ChangeBest.
Podrobnejšo vsebino tega seminarja sta za naš portal predstavila vodja projekta Changebest v Sloveniji mag. Barbara Petelin Visočnik ter vodja projekta EESI v Sloveniji mag. Damir Staničić, oba s Centra za energetsko učinkovitost pri Inštitutu Jožef Stefan. Projekta, ki jih vodita, sta sofinancirana v okviru programa Inteligentna energija Evropa pri Evropski komisiji.
Uspešnejši primeri praks na tujem
Kot prvi je bil omenjen projekt pogodbenega zagotavljanja prihranka energije z vgradnjo energetsko učinkovite LED razsvetljave v trgovinah, s katerim portugalsko podjetje Aquiservices dosega več kot 80-odstotno manjšo rabo električne energije.
Drugi primer je bil projekt danskega energetskega podjetja Lokalenergie, ki v okviru strateškega dialoga na področju energetske učinkovitosti ponuja gospodinjstvom vse od energetskih in termovizijskih pregledov do energetsko učinkovitih črpalk in informacij za zmanjšanje rabe energije v stanju pripravljenosti. Zanimiv je bil tudi primer iz industrije – v Franciji podjetje CMI Industry Greenline prenavlja industrijske peči v energetsko intenzivni industriji in v povprečju dosega 25-odstotni prihranek končne energije ob hkratnem zagotavljanju kakovosti izdelkov in produktivnosti peči.
Energetska učinkovitost v Španiji
Predstavljena sta bila tudi dva uspešna projekta pogodbenega zagotavljanja prihranka energije. V stavbi španskega Ministrstva za industrijo, turizem in gospodarstvo izvaja podjetje CLECE pilotni projekt, v okviru katerega naročniku zagotavlja vsaj 10-odstotno zmanjšanje rabe energije in prekvalifikacijo stavbe iz energijskega razreda F vsaj v razred C. Kot zanimivost naj omenimo, da je španska Vlada pripravila program za energetsko učinkovitost v stavbah španske javne uprave, s katerim želi doseči vsaj 20-odstotno zmanjšanje rabe energije. Predvideno je, da bodo prenove potekale v okviru približno 2.000 projektov pogodbenega zagotavljanja prihranka energije, država pa projektom namenja nepovratna sredstva v višini 15 odstotne naložbe.
Med drugim so na omenjenem seminarju povedali tudi, da s celovito prenovo stavb z optimizacijo delovanja energetskih sistemov podjetje RENESCO Ltd. v večstanovanjskih stavbah v Latviji dosega od 55- do 85-odstotno manjšo rabo energije, obenem pa se vrednost stanovanj zviša za več kot petino.
To je samo nekaj od 48 preizkusov v praksi, ki jih je v okviru projekta ChangeBest izvedlo 38 partnerjev iz prakse v šestnajstih državah članicah EU. Preizkusi iz prakse kažejo, da je mogoče nove in donosne ES-URE ponuditi tudi na manj razvitih trgih in da jih lahko uspešno razvijejo tudi podjetja, ki so začetniki na tem področju. Razvoj ES-URE po eni strani tako pomeni poslovno priložnost, saj je bil dodaten trg teh storitev v EU glede na njihovo dostopnost (doba vračanja 8 let) v stanovanjskem in storitvenem sektorju ocenjen na več kot 2,4 milijarde evrov letno, po drugi strani pa je izvajanje ES-URE bistveno za doseganje zastavljenih ciljev EU na področju povečanja energetske učinkovitosti.
Doseganje ciljev »20-20-20« na kritični poti!
Evropska komisija ugotavlja, da je doseganje ciljev »20-20-20 do 2020« na kritični poti, in sicer na področju znižanja rabe energije. Podobno je v Sloveniji, ki je v predlogu Nacionalnega energetskega programa, v katerem je kot prednostna področja opredelila URE, OVE in distribucijo električne energije (vključno s pametnim omrežjem), začrtala enake cilje. Mehanizmi za pospešeno izvedbo potrebnih ukrepov učinkovite rabe energije za premostitev tega problema, med katere predvsem na področju letne prenove 3 odstotkov javnih stavb sodita tudi energetsko pogodbeništvo in uvajanje energetskega menedžmenta, so začrtani v osnutku nove EU direktive o energetski učinkovitosti, ki naj bi bila sprejeta še letos.
Razvoj ES-URE na področju energetskega pogodbeništva, katerega del je tudi pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije, je na ravni EU, kot ugotavljajo v okviru projekta EESI (European Energy Service Initiative), nezadosten. Razlogi za to so predvsem neustrezna zakonodaja oziroma interpretacija te zakonodaje, nepregledni računovodski in davčni standardi ter odsotnost pospeševalcev trga, ki so v prizadevanjih za kakovostno in pospešeno pripravo tovrstnih projektov nujen povezovalni člen med ponudniki in naročniki.
Projekt EESI je nakazal smeri razvoja trga energetskega pogodbeništva ter prispeval k oblikovanju novih produktov in smernic na področju energetskega pogodbeništva. Izvedeni so bili pilotni projekti, ki obsegajo celovite prenove stavb in združujejo pogodbena modela zagotavljanja prihrankov energije in oskrbe z energijo (energetsko pogodbeništvo plus), izvedbo enostavnih organizacijskih oziroma neinvesticijskih ukrepov URE (lahko energetsko pogodbeništvo) ter naložb v obnovljive vire energije (zeleno energetsko pogodbeništvo).
Primer lahkega energetskega pogodbeništva v Berlinu
Na seminarju je bil predstavljen primer dvoletnega lahkega energetskega pogodbeništva za skupino stavb v Berlinu. Izvajalec projekta, Berlinska energetska agencija, je samo z uvedbo organizacijskih ukrepov energetskega menedžmenta in motivacijo uporabnikov dosegel 10-odstotni letni prihranek energije oziroma znižanje stroškov za energijo v višini 90.000 evrov. Tudi ta primer kaže na pomembnost pravilnega pristopa k pripravi projektov pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije, katerega osnova je priprava analize energetskega stanja in identifikacija ukrepov.
Kakovost teh dveh izhodišč je odvisna predvsem od razpoložljivosti podatkov o rabi energije, kar pomeni, da je za projekte energetskega pogodbeništva ključna uvedba energetskega menedžmenta. Zaradi dolgoročnosti pogodbenih razmerij, pa sta za uspeh projektov izjemnega pomena tudi ustrezno sodelovanje in komunikacija med naročnikom in izvajalcem projekta ter ustrezno usposabljanje za učinkovito ravnanje z energijo tako tehničnega osebja kot tudi uporabnikov prostorov.
Predstavili tudi dva uspešna projekta v Sloveniji
Uspešnost izvedbe pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije v Sloveniji je predvsem odvisna od strokovnih zmogljivosti ponudnikov in naročnikov storitve, ki so na razpolago za premagovanje zakonodajnih in administrativnih čeri pri izvedbi projekta, bodisi v okviru postopkov javnega naročanja bodisi v okviru javno-zasebnega partnerstva (oba modela sta možna). V pomoč jim je na razpolago standardna dokumentacija, ki je razpoložljiva na slovenski spletni strani projekta EESI.
Na seminarju je bil predstavljen tudi slovenski preizkus v praksi, ki ga je v okviru ChangeBest projekta izvajalo podjetje Eltec Petrol, d. o. o. (prej El-tec Mulej, d. o. o.). Gre za projekt pogodbenega zagotavljanja prihranka energije, katerega del so prvič v slovenskem prostoru tudi ukrepi učinkovite rabe energije na ovoju stavbe, vanj pa sta vključena dva objekta športno rekreativnega centra Golovec, in sicer dvorana Golovec in zimsko kopališče. Izvajalec naročniku, Javnemu gospodarskemu zavodu za urejanje javnih parkirišč in gospodarjenje z javnimi objekti Celje (ZPO Celje), s pogodbo zagotavlja 40-odstotno zmanjšanje stroškov energije za obdobje 14 let.
Drugi predstavljeni projekt prihaja iz industrije. Gre za prenovo notranje razsvetljave po modelu pogodbenega zagotavljanja prihranka energije v podjetju Gorenje. Izvajalec, družba GGE, d. o. o., je naročniku ob hkratnem dvigu osvetljenosti prostorov in delovnih mest na zahtevano raven znižal električno priključno moč za 60 odstotkov, rabo električne energije pa letno zmanjšal za 551,2 MWh. Naročnik je že takoj upravičen do 14.000 evrov prihranka letno od skupno doseženega letnega znižanja stroškov za energijo in vzdrževanja v višini 53.000 evrov, kar glede na izhodiščno stanje pomeni zmanjšanje stroškov za več kot dve tretjini.
Pogosto potrebno sodelovanje zunanjega strokovnjaka
Ob tem sta mag. Barbara Petelin Visočnik in mag. Damir Staničić še povedala, da je za uspešno izvajanje teh projektov v javnem sektorju zelo pomembna tudi ustrezna priprava razpisne dokumentacije. Pogosto je namreč zaradi pomanjkanja izkušenj potrebno sodelovanje zunanjega strokovnjaka in seveda financiranje, saj je predvsem za javne naročnike značilno, da za energetsko sanacijo sami nimajo na razpolago dovolj sredstev. Tako projekt v ŠRC Golovec kot tudi v Gorenju pa kažeta, da se da projekte pogodbenega zagotavljanja prihranka energije kljub njihovi zahtevnosti ob sodelovanju naročnika uspešno izvajati in še dodatno razvijati. To potrjuje tudi pripravljenost obeh naročnikov za sodelovanje pri takšnih projektih tudi v prihodnje.
Miro Jakomin