Naložbe v OVE prispevajo k večji konkurenčnosti industrije

Študija je pokazala, da naložbe v sektor obnovljivih virov energije lahko prinesejo velike koristi za konkurenčnosti industrije EU, pa tudi večje spodbude za delovna mesta in rast. Poudarja pomemben gospodarski prispevek, ki ga že zagotavljajo obnovljivi viri energije in opredeljuje številne možne rešitve ozkih grl in administrativnih ovir, ki bi še bolj spodbudile nekatere sektorje k tovrstnim naložbam.

Prvi del študije se osredotoča na konkurenčnost tehnologij obnovljivih virov energije v ogrevalni in hladilni industriji, saj naj bi segmenti biomase, bioplina, toplotnih črpalk in sončno-toplotnih sistemov za ogrevanje in hlajenje že predstavljali več kot 650 tisoč delovnih mest s polnim delovnim časom in so v letu 2017 ustvarili skupni promet v višini 67,2 milijarde evrov. Ti zaposleni predstavljajo skoraj polovica tistih, ki delajo v celotnem sektorju obnovljivih virov energije v EU (1,4 milijona), promet v višini 67,2 milijarde evrov pa predstavlja 43 odstotkov celotnega prometa z obnovljivimi viri energije, to je 155 milijard evrov v letu 2017. Kljub temu pa študija ugotavlja, da obstajajo velike ovire pri doseganju popolne konkurenčnosti te industrije. Kot rešitev študija priporoča oblikovanje evropskega trga ogrevanja in hlajenja, kjer bodo cene ogljika poenotene, s čimer bi zagotovili enake konkurenčne pogoje in povečali konkurenčnost obnovljivih virov v primerjavi s tehnologijami na osnovi fosilnih virov. Po predlogu študije bi se lahko s pomočjo nadgradnje veščin in ozaveščenosti tako zaposlenih kot kupcev rešitev na osnovi fosilnih virov ter racionalizacijo tehničnih zahtev, certificiranja, standardizacije in licenčnih zahtev v Evropi za odpiranje lokalnih trgov, preusmerili na tehnologije obnovljivih virov.

Drugi del študije preučuje konkurenčnost rabe obnovljivih virov energije v podjetjih, ki se je v letu 2018 znatno povečala. Rezultati kažejo, da izraba obnovljivih virov podjetij izboljšuje konkurenčno prednost v primerjavi z drugimi podjetji, vendar se pri tem srečujejo s številnimi ovirami. Če bi se podjetja v EU zavezala, da bodo do leta 2030 dosegla 30-odstotni delež obnovljivih virov energije njihovih celotnih potreb po električni energiji, bi sektor obnovljive energije v EU ustvaril več kot 750 milijard evrov bruto dodane vrednosti in več 220 tisoč novih delovnih mest.

Študija obravnava tudi pregled ciljev za rabo obnovljivih virov energije za sektor ogrevanja in hlajenja za leto 2030 za vsako državo članico posebej. S tem predstavlja pomemben pripomoček za pripravo nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, ki jih morajo države članice dokončati pred koncem letošnjega leta. Poleg tega predstavlja tudi opomnik, saj je samo 16 držav EU v svoj osnutek NEPN, ki so ga države članice Komisiji EU morale posredovati konec lanskega leta, vanj vključilo cilje deleža obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje do leta 2030. Poročilo vključuje tudi analizo ovir za večjo izrabo obnovljivih virov energije v desetih državah članicah EU in vsebuje predloge za lažjo uporabo pogodb o nakupu električne energije.