Namesto južnega zdaj Turški tok

Turčija, Grčija, Makedonija, Srbija in Madžarska naj bi v kratkem ustanovile strokovno skupino za izvedbo študije izvedljivosti gradnje rusko-turškega plinovoda poimenovanega Turški tok. To je eden izmed sklepov nedavnega prvega sestanku zunanjih ministrov omenjenih petih držav v Budimpešti. Po ocenah naj bi bila ta naložba vredna okrog 6 milijard evrov, zanimanje zanj po propadlem projektu Južni tok pa naj bi bilo v regiji precejšnje. Turčija je sicer že sporočila, da omenjena povezava zagotovo bo in da naj bi vsaj eno plinovodno cev med Turčijo in Rusijo postavili do konca leta 2016. Kako bo ta projekt potekal naprej, pa je odvisno predvsem od omenjenih zainteresiranih držav.
V kolikšni meri je ta projekt zanimiv tudi za Slovenijo, smo povprašali svetovalca direktorja v Plinovodih dr. Franca Žlahtiča, ki je povedal, da se je po opustitvi projekta Južni tok oziroma po prvem decembru lani pojavila cela vrsta novih projektov kot alternativa Južnemu toku, in sicer ne le zunaj evropskih meja, ampak tudi v njenem osrednjem in vzhodnem delu. Zaradi tega zamuja tudi celovita objava posodobljenega desetletnega razvojnega načrta evropskega plinskega omrežja, ki ga je pripravil ENTSOG, v katerem so tudi slovenski projekti. Smeri pretokov plina so se v dobrem letu bistveno spremenile, pravi dr. Žlahtič, in, če si še pred letom dni sploh nismo mogli predstavljati, da bo kdaj plin potoval tudi iz smeri EU proti Ukrajini, se zdaj to dogaja. Prav tako se je tudi zgodilo 6. aprila letos, da je plin prvič romal po našem plinovodu v Italijo in podobnih primerov je še več.
Ker so se smeri pretokov v EU bistveno spremenile, je zato treba prenoviti obstoječe evropske in domače razvojne načrte in jih uskladiti z dejanskimi potrebami. Na vprašanje, kako se bo v prihodnje oblikovalo plinovodno omrežje v Evropi, je zato ta hip težko odgovoriti. Dejstvo pa je, da ta hip potekajo ekonomske analize vseh predlogov evropskih projektov in na osnovi ugotovitev ter tudi seznama projektov skupnega interesa se bo potem razvojni načrti plinovodnega omrežja ustrezno dopolnil. Kakšna bo torej usoda projektov, kot je Turški tok ali plinski terminal na Krku, bo tako v prvi vrsti odvisno od njihove ekonomske upravičenosti. (bj)