Namesto lastništva avtomobila več sodelovanja in souporabe

Združimo moči, delimo si prevoz je slogan, ki povzema osrednjo temo Evropskega tedna mobilnosti 2017, ki bo potekal v 71 slovenskih občinah. V okviru te uspešne pobude, ki v prizadevanjih za človeku in okolju prijaznejše oblike mobilnosti že 16. leto zapored združila več tisoč mest po Evropi in drugod po svetu, se bo zvrstilo veliko dogodkov, teden pa se bo tradicionalno zaključil z Dnevom brez avtomobila.

Kot je pred začetkom tedna mobilnosti poudaril minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič, je cilj Evropskega tedna mobilnosti predvsem zmanjšati uporabo netrajnostnih načinov prevoza v mestih. Po njegovem mnenju to lahko naredimo z več hoje, s kolesi, uporabo javnega potniškega prometa ali, kot je letošnji slogan, da združimo moči in si delimo prevoz.  Pri tem nam lahko pomagajo sodobne aplikacije na mobilnih telefonih, saj poznamo uspešne primere delitve prevoza, ki se uveljavljajo v praksi, ki so lahko zelo učinkoviti, zlasti za tiste, ki letno ne prevozijo veliko kilometrov. Avto večino časa stoji parkiran in je lahko na voljo za nekoga drugega. Sistemi delitve uporabe pa zmanjšajo potrebo po vozilih, je še povedal minister.

Deljenje oziroma souporaba sta v zadnjih letih postala pomembna koncepta sodobne družbe, tudi na področju mobilnosti. Če lasten osebni avto predstavlja obliko individualne mobilnosti, mestni avtobus predstavlja kolektivno mobilnost, sheme za deljenje in souporabo prevozov pa predstavljajo tako imenovano sodelovalno mobilnost. Ta je vzniknila skupaj z drugimi oblikami sodelovanja v družbi, ki so že preraste tudi v sodelovalno gospodarstvo.

Koncept deljenja oziroma souporabe je na področju mobilnosti še posebej pomemben. Transport kljub zmanjšanju izpustov ostaja njihov glavni vir v evropskih mestih, z deljenjem oziroma souporabo prevoza pa zmanjšamo lastne transportne stroške in ogljični odtis hkrati. Raziskave so pokazale, da vsak avto, vključen v sheme deljenja, s cest in ulic spravi od osem do deset zasebnih avtomobilov, je še poudaril minister.

Nacionalna koordinatorka Evropskega tedna mobilnosti mag. Polona Demšar Mitrovič je pojasnila, da evropski teden mobilnosti poteka od leta 2002, Slovenija pa sodeluje že od vsega začetka. Infrastrukturno ministrstvo je projektu pristopilo leta 2013, ko je v projektu sodelovalo 34 slovenskih občin, letos pa jih je že 71.

Glede letošnjega slogana je poudarila, da je v tujini souporaba avtomobilov že dolgo uveljavljena, v Zürichu, v Švici celo pred 70-timi let, tudi sicer se tega načina trajnostnega prevoza tam najbolj pogosto poslužujejo. Pojasnila je še, da je v pripravi javno naročilo, kako spremeniti dostavo v mesta. Po njenih besedah praksa kaže, da dostava z mestnimi kolesi v drugih velikih evropskih mestih deluje. Javno naročilo naj bi bilo objavljeno prihodnje leto, pilotno pa naj bi ga preizkusili v letu 2019.

Slovenci še vedno prisegamo na vožnjo z osebnim avtomobilom

Kljub ponujenim možnostim deljene mobilnosti je v slovenskem kopenskem potniškem prevozu najpogosteje uporabljeno prevozno sredstvo osebni avtomobil. Z njim je bilo po ocenah Eurostata v letu 2014 opravljenih 86 odstotkov vseh potniških kilometrov. V veliko manjši meri so bile poti opravljene z avtobusom (12 odstotkov potniških kilometrov) in vlakom (2 odstotka potniških kilometrov).

Število osebnih avtomobilov v Sloveniji se je v zadnjih desetih letih povečalo za 11 odstotkov. Skoraj vsak drugi prebivalec je imel lani v lasti osebni avtomobil. Tako je bila v evropskem merilu Slovenija s 523 vozili na 9. mestu po številu vozil na tisoč prebivalcev. Leta 2015 so imeli največ avtomobilov na tisoč prebivalcev v Luksemburgu (661), medtem ko je tedaj evropsko povprečje znašalo 581 avtomobilov na tisoč prebivalcev. Slovenska gospodinjstva so tudi po deležu izdatkov za osebno mobilnost v samem evropskem vrhu, saj so se leta 2015 uvrstila na 2. mesto, takoj za Luksemburgom. Za nakup vozila, delovanje osebnih prevoznih sredstev in javni prevoz namenila 16 odstotkov vseh svojih izdatkov, kar je za tri odstotne točke več, kot znaša evropsko povprečje.

V Sloveniji vse od preloma tisočletja raste povprečna starost osebnih avtomobilov – ta je leta 2000 znašala 6,8 leta, leta 2015 pa 9,7 leta. Delež osebnih avtomobilov, mlajših od treh let, pada, medtem ko se je delež osebnih avtomobilov, starejših od 12 let, v zadnjih 16 letih podvojil.

S staranjem voznega parka so povezane težave s povečanim vnosom emisij v okolje, manjšo varčnostjo pri porabi goriva, izrabljeni avtomobili pa predstavljajo nevaren odpadek zaradi snovi, ki jih vsebujejo. V petletnem obdobju, med leti 2007 in 2012, je število izrabljenih vozil upadlo za 35odstotkov (z 8.400 v letu 2007 na 5.447 v letu 2012).

Z vidika onesnaževanja okolja kot tudi z vidika varnosti v prometu je vzpodbuden podatek, da število prvič registriranih novih osebnih avtomobilov v Sloveniji od leta 2012 raste. Konec leta 2016 je bilo prvič registriranih 65.000 novih osebnih avtomobilov, kar je za sedem odstotkov več kot v letu 2015.

K manjšemu onesnaževanju poleg tehnologije novih vozil pripomorejo tudi vozila na alternativni pogon. Delež novih registriranih osebnih vozil na alternativni pogon v državah članicah EU počasi raste (povprečje EU v letu 2012: 2,2 odstotka, v letu 2015: 3 odstotki). Največ registriranih osebnih avtomobilov na alternativni pogon je na Poljskem (leta 2015: 16 odstotkov vseh osebnih avtomobilov – od tega so kar 90 odstotkov predstavljali avtomobili, predelani na pogon na utekočinjen naftni plin), pol manj v Latviji in Italiji (leta 2015: v vsaki po 8 odstotkov vseh osebnih avtomobilov). V Sloveniji je bilo takih vozil le odstotek.

Več informacij o dogajanju: www.tedenmobilnosti.si/2017