Poročilo ugotavlja, da je povezan evropski energetski trg stroškovno najbolj učinkovit način za varno in cenovno dostopno oskrbo prebivalcev EU z energijo ter za blažitev podnebnih sprememb. Ekonomski učinki takšnega trga bi lahko dosegli med 16 in 40 milijard evrov letno. Znaten napredek v tej smeri je bil že dosežen, a da bi lahko dobili maksimalne učinke, je potrebnih več investicij v strateško čezmejno infrastrukturo in razvoj pametnih omrežij. Treba je sprejeti tudi skupna in transparentna pravila o elektroenergetskem omrežju, potrošniki pa morajo prevzeti aktivnejšo vlogo. To so glavni poudarki Evropske komisije in komisarja za energetiko Güntherja Oettingerja. Kot je še dejal, tako lahko energijo proizvajamo tam, kjer je najcenejša, in jo pošiljamo tja, kjer je poraba največja. Vse to pa potem pomeni zanesljivo oskrbo z energijo po vsej Evropi in nižje račune za potrošnike.
Do danes je prišlo do očitnega napredka predvsem na veleprodajnem trgu. Tako so cene električne energije v obdobju 2008 – 2012 padle za tretjino, cene plina pa so ostale stabilne. Potrošniki imajo danes večjo izbiro dobaviteljev energentov, ki med seboj tekmujejo za čim bolj ugodno in kvalitetno ponudbo za potrošnike kot kadar koli. Prav tako je bilo do danes zgrajenih precej manjkajočih čezmejnih povezav ali pa so te v gradnji. Posledično se je zato povečalo čezmejno trgovanje z električno energijo. Sprejel se je tudi ustrezen zakonodajni okvir na področju konkurence, ki zagotavlja pravične cene električne energije.
Za pravo delovanje trga, ki bo podjetjem omogočilo konkurenco pod enakimi pogoji, integriralo obnovljive vire, ter s pravimi cenovnimi signali zagotovilo proizvodnjo, kjer je najcenejša, pa je potrebno storiti še nekaj nadaljnjih korakov. In sicer je potrebnih več investicij v infrastrukturo, vključno v pametna omrežja. Na področju električne energije bi morala biti prioriteta boljša povezava elektroenergetskih omrežij Iberskega polotoka, baltske regije, Irske in Velike Britanije s preostalo EU. Tri četrtine projektov vseevropskega pomena (PCI projekti) pa bi morali dokončati do leta 2020. Postaviti se morajo enostavna in enotna pravila za energetsko infrastrukturo EU. Kot je napovedala Evropska komisija, se bo to zgodilo v naslednjih nekaj mesecih. Komisija opozarja tudi, naj vlade ukrepajo le, če energetski trg sam ne more zagotoviti zanesljivih in varnih energetskih tokov. Sicer lahko ogrozijo investicije v infrastrukturo in energetsko učinkovitost, kar bi imelo negativne posledice za potrošnike. Treba je okrepiti regionalni pristop, saj bo to ključno za dokončno in hitrejšo vzpostavitev skupnega evropskega trga. Kot že rečeno, morajo potrošniki postati aktivnejši igralci na energetskem trgu, veleprodajni in maloprodajni trg pa morata postati bolje povezana, saj bodo le tako učinki vidni tudi na maloprodajnem trgu. (pb)