Maja prihodnje leto naj bi na slovenskih avtocestah dobili prvi dve hitropolnilni postaji za e-vozila, do konca leta 2015 pa naj bi jih bilo skupno 26.
Promet je eden glavnih onesnaževalcev v gosto naseljenih krajih, zaradi potreb po vse večji mobilnosti in pritiskih na delovna mesta v mestih, pa naj bi se v prihodnje še krepil. Zato ne preseneča, da se v Evropi, pa tudi pri nas, vse bolj razmišlja o uporabi vozil na drugačen, okolju prijaznejši pogon, med katerimi se v zadnjem času vse bolj govori tudi o prodoru električnih vozil. Razprave glede tega, kaj bi potrebovali prej – ustrezno infrastrukturo ali več električnih vozil, ki bi nato spodbudila postavljanje polnilnih postaj, še niso povsem končane, je pa verjetno resnica nekje vmes. Evropska unija je ravno z namenom, da bi presekala tovrstne razprave, sprejela določene smernice, ki državam članicam nalagajo postavitev mreže polnilnih postaj za električna vozila, pa tudi postavitev potrebne infrastrukture za izrabo vseh alternativnih goriv, torej tudi zemeljskega plina, metana in biogoriv.
Naloga povezana s postavitvijo hitro polnilnih postaja na najbolj zasedenih cestah, je bila pri nas pred časom dodeljena družbi SODO, ki naj bi tako že v prihodnjem letu postavila ustrezno število polnilnih postaj za e-vozila na celotnem avtocestnem križu. Slovenija je sicer bila vključena v okvir tako imenovanega srednjeevropskega zelenega koridorja, ki zajema postavitev 115 polnilnih postaj v petih evropskih državah, in sicer Nemčiji, Avstriji, Slovaški, Sloveniji in na Hrvaškem.
Kot je na nedavnem posvetu Centra energetskih rešitev o aleternativni mobilnosti povedal Ivan Zadravec iz družbe SODO, je Slovenija glede na svojo geografsko lego in cestno ter energetsko infrastrukturo idealen poligon za izpeljavo nekega takšnega projekta, pri čemer je bilo na našem ozemlju že določenih 26 lokacij za hitre polnilne postaje. Te so izbrali na osnovi več kriterijev – da je razdalja med posameznimi polnilnimi postajami največ 50 kilometrov, da se nahajajo v bližini počivališč in gostinskih objektov ter tudi v bližini obstoječega elektroenergetskega omrežja.
Po besedah Ivana Zadravca projekt poteka v skladu z zastavljenim terminskim planom, prvi dve hitri polnilni postaji pa bosta lahko prve obiskovalce sprejeli maja prihodnje leto. Do konca leta naj bi se jim nato pridružilo še 24 hitro polnilnih postaj, s čimer bo Slovenija postala privlačnejša tudi za lastnike električnih vozil. Plačevanje uporab storitev na teh postajah bo zagotovljeno z indentifikacijskimi in bančnimi plačilnimi karticami, v prehodnem obdobju do leta 2016 pa naj pri nas še ne bi zaračunavali obračunske moči. Kot je poudaril Ivan Zadravec, je ustrezen obračun vseh stroškov, ki bodo nastali ob množičnejši uporabi e-vozil, tudi eno kompleksnejših vprašanj, na katere bo v prihodnje še treba odgovoriti. Pri tem pa bo treba slediti predvsem načelu, da bodo stroški za uporabo e-vozil še naprej takšni, da bodo spodbujali njihovo uporabo. Drugače pa naj bi za izpeljavo omenjenega projekta postavitve 26 hitro polnilnih postaj na slovenskem avtocestnem križu bilo vse nared, saj je že izpeljanih 95 odstotkov potrebnih javnih naročil za izvedbo del, izbrane pa so tudi že lokacije, ki bodo ob obstoječih bencinskih servisih Petrola in OMV.
Število električnih vozil skokovito narašča
Na omenjenem posvetu so predstavili tudi nekaj zanimivih številk, ki kažejo, da se posamezne evropske države, predvsem zaradi sprejetih smernic glede varovanja okolja in učinkovitejše rabe energije, vse bolj zatekajo tudi k uporabi vozil na naprednejša goriva, pri čemer je denimo tudi pri nas zaznati večjo uporabo avtoplina v avtobusnem in tovornem prometu, v skandinavskih državah tudi povečano uporabo električnih koles (na Norveškem naj bi bilo teh že 25 odstotkov) in skuterjev. Vse bolj narašča tudi število vozil in modelov avtomobilov na električni pogon, pri čemer se ocenjuje, da naj bi njihov delež do leta 2020 narasel na 6 odstotkov. V Evropi naj bi bilo sicer do konca tega leta registriranih 60 tisoč električnih vozil, vodilne države pa so Norveška, Francija, Nemčija in Velika Britanija. Slovenija je z nekaj deset registriranimi električnimi vozili za zdaj bolj na repu evropskih držav, pri čemer pa ima na področju razvoja elektromotorjev bogate izkušnje in je domače znanje vgrajeno tudi v nekatere modele svetovnih avtomobilskih znamk. Tako se e-mobilnost tudi za Slovenijo kaže kot dobra in obetajoča poslovna priložnost, v kolikšni meri jo bomo dejansko znali izrabiti pa je odvisno predvsem od nas.(bj)