Natečaj odlična priložnost za pridobivanje znanj in izkušenj

Borzen je nagradni natečaj za najboljšo raziskovalno nalogo s področja energetske prenove stavb letos objavil že tretjič. Z njim so v okviru svojih aktivnosti ozaveščanja in informiranja javnosti o obnovljivih virih in učinkoviti rabi energije želeli spodbuditi večje zavedanje o pomembnosti energetske prenove stavb pri mlajši populaciji ter predvsem vzpostaviti most med znanstveno-raziskovalnim potencialom študentov in aktualnimi dilemami energetske učinkovitosti.

Raziskovalno nalogo je bilo letos treba pripraviti na študijskem primeru Srednje šole Jesenice, ki je potrebna celovite energetske sanacije in so jo na Borzenu izbrali v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport.
Kot je poudaril direktor družbe Borzen dr. Karlo Peršolja, število udeležencev na natečaju iz leta v leto narašča in kvaliteta nalog prav tako. Ob tem je napovedal še, da bodo razpis pripravili tudi v prihodnjem letu.

Borzenov razpis in delo študentov je pozdravil tudi sekretar na MzI mag. Klemen Potisek in dejal, da vsako leto spoznajo nekaj novega tako na področju obnovljivih virov energije kot učinkovite rabe energije, na kateri je poudarek letos. To je tudi prvi ukrep države na področju energetike. Celovita prenova stavb je multidisciplinarna dejavnost, pri kateri sodelujejo strokovnjaki z različnih področij in prav sodelovanje strokovnjakov s področja tehničnih ved je nepogrešljivo. In prav takšen natečaj prispeva k tehničnemu znanju študentov.

Strokovna žirija je od vseh prispelih nalog priznanje za tretjo nagrado namenila študentu Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Blažu Hribarju. Priznanje za drugo nagrado je šel v roke študentke Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Tadeje Intihar, priznanje za prvo nagrado pa študentu Fakultete za energetiko Boštjanu Krošlju. Vsi trije so svoje naloge predstavili zbranemu občinstvu. Strokovna komisija se je odločila podeliti še nagrade za najbolj perspektivne raziskovalne naloge, ki so jih prejeli: Jernej Gortnar, Andraž Kovačič in Urša Mrhar.

Tadeja Intihar se je v svoji raziskovalni nalogi osredotočila na tehnični vidik obnove Srednje šole Jesenice. V njej je preučila klimatske danosti lokacije za zagotovitev toplotnega udobja v prostorih, pripravila predlog obnove konstrukcijskih elementov za vse stavbe ter predstavila možnost uporabe obnovljivih virov energije. Raziskovalno nalogo je zaključila s predlogom ukrepov, med drugim predlaga namestitev termostatov na radiatorje, ogrevanje prostorov po potrebi ter redno zračenje prostorov. Kot ugotavlja, je celostna energetska sanacija Srednje šole Jesenice potrebna, da se zagotovi udobno in zdravo notranje okolje. Dokaj preprosti ukrepi pa bi po njenem mnenju lahko znatno znižali porabo energije potrebno za delovanje srednje šole in posledično izpuste toplogrednih plinov.

Boštjan Krošelj je v svoji raziskovalni nalogi o obnovi Srednje šole Jesenice analiziral nadzorni sistem z energetskim knjigovodstvom, ovoj stavbe, ogrevanje in izrabo obnovljivih virov energije. Kot ugotavlja, je toplotni ovoj z energijskega vidika v slabem stanju, prav tako pa so z energijskega gledišča v slabem stanju tudi strehe vseh treh stavb. Zato za vse tri stavbe predlaga celovito sanacijo toplotnega ovoja, s čimer se pojavi potreba po mehanskem prezračevanju prostorov. V sklopu prenov streh vseh treh stavb predlaga še montažo fotonapetostnih modulov iz polikristalnih celic. Kot zaključuje, predlagani ukrepi za energetsko sanacijo z izračunom energijskih kazalnikov pokažejo smiselnost in njihovo učinkovitost. S temi izvedenimi ukrepi bodo vse tri stavbe, ki sestavljajo Srednjo šolo Jesenice postale bistveno bolj energetsko varčne kot so sedaj, količina porabljene daljinske toplote (plin) pa se bo bistveno zmanjšala.

Blaž Hribar je v svoji raziskovalni nalogi učinkovitost različnih ukrepov obnove analiziral glede na porabo energije v stavbi in njihove izvedljivosti. Preučil je ukrepe na področju ovoja stavbe, električne energije, ogrevalnih sistemov, izrabe obnovljivih virov energije in možnost uporabe nadzornega sistema. K posameznim ukrepom je predlagal tudi konkretne rešitve. Tako je sestavil različne kombinacije ukrepov, ki uspešno zmanjšajo porabo energije v stavbi. Nekatere kombinacije ukrepov letno prinesejo prihranek potrebne toplote za ogrevanje za več kot 50 odstotkov, najučinkovitejša kombinacija pa jo zmanjša za kar 77 odstotkov. Ob tem je opozoril, da je pri izvajanju ukrepov zelo pomemben njihov vrstni red. Tako je najprej treba izvesti ukrepe, ki zmanjšajo porabo energije v stavbi in nato ukrepe, ki izboljšajo izrabo potrebne energije (ogrevalni sistem) ter šele na koncu uvesti nadzorni sistem.

V nadaljevanju je sledila še interaktivna razprava z akrobatoma Filipom Kržišnikom in Blažem Sladičem, ki ju je Slovenija spoznala pred tremi leti v oddaji Slovenija ima talent. Pogovor je tekel o priložnostih in izzivih mladih, skozi svojo zgodbo pa sta mladim sporočila, naj si ne omejijo svojega življenja in naj izkoristijo svoj potencial. Predvsem pa naj počnejo to, kar si zares želijo in vztrajajo, tudi če se vmes kaj zalomi. Ob koncu sta zbranim pokazala še svoje akrobatsko znanje.