Natura 2000 investitorjem povzroča nemalo težav

V okviru nedavnega posvetovanja Energetika in okolje 13, ki je bilo v precejšnji meri namenjeno obravnavi vplivov Nature 2000 in njeni napovedani širitvi na aktualne energetske projekte, zlasti gradnjo elektrarn na srednji Savi, je potekala tudi predstavitev nekaterih zanimivih praks . Zadnjič smo že opisali pozitivne izkušnje termoelektrarna Brestanica in graditeljev elektrarn na spodnji Savi.Tokrat pa predstavljamo še mnenje mag. Aleša Kregarja iz Elektro-Slovenije, ki je podrobneje opisal zaplete, ki so povezani z gradnjo novega 2x400 kV daljnovoda na trasi Cirkovce-Pince. Kot je dejal, je bilo za omenjeni daljnovod izdelano in že večkrat dopolnjeno okoljsko poročilo o vplivih na okolje, pri čemer so bili Elesu kot investitorju naloženi številni omilitveni ukrepi, pri čemer naj ne bi oral ledine le na domačem terenu, ampak izvajal tudi nekatere rešitve, ki so unikat tudi v širšem prostoru. Tako je bil projekt med nastajanjem deležen večjih sprememb trase, da bi se na zahtevo pristojnih organov v največji meri izognili različnim zavarovanim območjem in predvsem območju Nature 2000 ob Dravi in Muri, vse to pa je povzročilo pomik trase bližje naseljem. Zaradi tega se zdaj Eles kot investitor, kljub potrditvi državnega prostorskega načrta, srečuje s precejšnjimi nasprotovanji lokalnega prebivalstva in različnimi civilnimi iniciativami. Poleg tega so mu bile v postopkih pridobivanja soglasij poleg sprememb optimalnih tehničnih rešitev, naložene tudi ostre zahteve po postavitvi nadomestnih habitatov oziroma vpeljave različnih omilitvenih ukrepov. Tako naj bi se denimo prečkanje Drave in Mure opravilo z vodniki na dveh višinah, predvidena je preureditev obstoječega vzporednega daljnovoda pri prečkanju Drave, na celotni trasi naj bi postavili posebne označevalce za ptice in ob trasi namestili tudi več gnezdilnic ter tudi prilagodili možen čas gradnje. Prav tako je predvidena vzpostavitev nadomestnih habitatov za ptice, in to na kar 100 hektarjih površin, kar je ukrep, ki ni znan nikjer na svetu ter tudi vrsta drugih ureditev travnatih in priobalnih površin, kjer naj bi veljali posebni omejitveni režimi.
Kot je dejal mag. Aleš Kregar, gre za zahteve, ki na nekaterih področjih presegajo meje razuma in jih v zvezi z gradnjo daljnovodov ni zaslediti v svetovni praksi, pri čemer se denimo tudi pozablja, da je večin prostora v Sloveniji že bila spremenjena zaradi delovanja človeka ter da te spremembe niso vedno nujno tudi negativne za naravo. Kot pozitiven primer je ob tem navedel prečkanje daljnovoda na Ptujskem jezeru, kjer se je število in raznovrstnost ptic v zadnjih letih povečala tudi po zaslugi gnezdišč ob vznožju daljnovodnih stebrov. Sicer, pa je dejal mag. Aleš Kregar, se pri izvajanju in določanju naravovarstvenih ukrepov v Sloveniji srečujemo še s pomanjkljivostjo podatkov o dejanskem stanju okolja, mnoge od teh pa bi morali zagotoviti pristojni državni organi. V praksi pa je zdaj pogostokrat tako, da je pridobivanje potrebnih podatkov na terenu v procesu pridobivanja okoljskega dovoljenja naloženo investitorju, kar ne samo draži investicije, ampak povzroča tudi dodatne zamude.
Navedeni primer na daljnovodu Cirkovce-Pince je poleg tega pokazal tudi na potrebo po javnem dostopu do vseh vhodnih podatkov, ki so osnova za sprejem odločitev in ukrepov, po širšem vključevanje javnosti ter določitvi držav oziroma primerov, po katerih bi se v podobnih primerih v prihodnje lahko zgledovali. Prav tako bi si investitorji želeli, da bi se prostorskih konferenc v večji meri udeleževali tudi predstavniki organov za varstvo narave in tam skupaj z drugimi deležniki potrjevali rešitve v primeru konflikta interesov. Po mnenju mag. Aleša Kregarja si namreč naši upravni organi pogosto razlagajo evropske smernice in pripadajočo zakonodajo zelo restriktivno, to se pa potem zrcali v zahtevah po nesorazmerno obsežnih omilitvenih ukrepih.
Da je treba pri umeščanju energetskih objektov v prostor pokazati določeno mero razuma in poiskati neko vmesno pot, so bili mnenja tudi nekateri drugi razpravljalci. Pri tem je bil še posebnega odobravanja deležen  profesor krajinske arhitekture dr. Janez Marušič, ki je poudaril, da vsaka energetska investicija nujno pomeni nek poseg v okolje, pri čemer je rešitev v vzdržnem razvoju.To je takšnem, kjer se v iskanju priložnosti za prihodnost, v najširšem krogu vseh zainteresiranih odločamo za tiste možnosti, ki bodo okolje najmanj ali pa sploh ne obremenile. Pri tem pa je tudi po njegovem mnenju, ključnega pomena vzpostavitev pravočasnega in tvornega dialoga med vsemi deležniki, v katerem bi priložnost za obrazložitev svojih rešitev in predlogov morali dobiti tudi energetiki.
Brane Janjić