Z Ministrom za kmetijstvo in okolje Dejanom Židanom smo se pogovarjali o izrabi slovenskih rek za proizvodnjo električne energije in še marsičem.
Slovenija je izjemno bogata z vodotoki, saj v skupni dolžini merijo več kot 24 tisoč kilometrov, a za proizvodnjo električne energije jih izkorišča manj kot 50 odstotkov, izkoriščanje vode pa pokriva manj kot 30 odstotkov naših potreb po električni energiji. Ocenjeni bruto vodni energijski potencial slovenskih vodotokov je 19.440 gigavatnih ur na leto, tehnično izkoristljiv potencial je približno devet tisoč gigavatnih ur, ekonomsko in okoljsko pa je potencial ocenjen na 6.500 gigavatnih ur pri moči 1.200 megavatov. To pomeni, da v Sloveniji vodna energija v večini primerov enostavno steče mimo nas.
Kljub velikemu vodnemu potencialu Slovenija za proizvodnjo električne energije izkorišča manj kot 50 odstotkov vodotokov. Kako vi gledate na izrabo hidropotenciala Slovenije? Vidite v hidroelektrarnah možnosti trajnostnega razvoja, zbiralnikov vode, namakanja in protipoplavne zaščite?
Ko opazujem površinske vodne vire, vedno opazujem tri stvari, ki jih lahko nudijo državljankam in državljanom. Prva je proizvodnja najbolj čiste električne energije iz obnovljivih virov, ki, v primerjavi z nekaterimi drugimi viri, nikoli ni bila sporna. Kot drugo, v njih vidim velik potencial za namakanje in kot tretje zbiralnike vode. V preteklih letih se je v Sloveniji dosti govorilo, zadnje čase pa se tudi dosti vlaga v zaščito pred poplavami. Izziv pa je dvojni: kako zaščititi državo pred povodnimi v času nevarnosti ter, kako zagotoviti državi vodo v času suše. Naj s tem v zvezi povem, da imamo trenutno v Sloveniji definiranih že 62 poplavno ogroženih območij. Kar se tiče suše, verjamem klimatologom, ki napovedujejo, da bomo imeli v tem delu Evrope v prihodnje še več težav z oskrbo z vodo. Padavin bo manj in bodo slabše razporejene kot sedaj. Zato bomo morali razmišljati o zbiralnikih vode.
Katere reke in pritoki so po vašem mnenju primerni za izrabo? Se vam zdi izraba Mure tudi v energetske namene smiselna?
V tem trenutku so oči vse Slovenije uprte v Savo. Vidimo, da se projekt izgradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi uspešno nadaljuje. Kaže, da bo očitno prišlo do nekaj časovnega zamika, a tokrat ne več zaradi počasnega umeščanja v prostor, ampak zaradi financiranja. Glede izgradnje hidroelektrarn na srednji Savi mislim in upam, da smo se kolikor toliko uskladili, da se postopki lahko začnejo. Kot potencialni vir obstaja tudi Mura, vendar pa je treba povedati, da izraba Mure za proizvodnjo električne energije pride v poštev samo, če se bo uskladila potreba po energiji s potrebo po varovanju okolja.
Slovenija ima v Naturi 200 že doslej bistveno več zaščitenega ozemlja od povprečja drugih evropskih držav, pred kratkim pa so bile sprejete tudi nekatere dodatne omejitve. Kako bo to vplivalo na načrtovane energetske investicije, zlasti na gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi, in na njihovo umeščanje v prostor?
To drži. Po meni dostopnih podatkih ima Slovenija s 37,16 odstotki površine največ Nature 2000 v Evropi. Dejstvo je, da Natura 2000 ni določitev nekega območja, ker se državna administracija tako odloči. Določitev Nature 2000 pomeni priznanje, da imaš nekatere od zaščitenih habitatov in ta prostor se potem imenuje in zaščiti kot Natura 2000. Slovenija v zadnjem letu ni imela možnosti, da svojih zavez, ki jih je dala, ne izpolni. Postavljeni smo bili pred dejstvo - ali določimo Naturo 2000 oziroma habitate tako, kot smo jih sami določili ali pa se spor Evropske komisije proti Sloveniji zelo zaostri. Danes imamo tako te habitate določene in priznane. Treba pa je povedati to, kar v Sloveniji pogosto ne vemo in sicer, da določitev območij Nature 2000 ne pomeni nujno popolne prepovedi gradnje infrastrukturnih objektov, kakor smo v Sloveniji v preteklosti napačno razumeli. Naučiti se moramo, da je določitev habitatov in s tem Nature 2000 prvi korak, drugi korak pa je upravljanje z zaščitenimi območji. Dogovorili smo se, da v roku leta dni pripravimo načrt upravljanja. S tem bomo po mojem mnenju prišli do zelo zanimivega dejstva. In to je, da tudi tam, kjer imamo zaščitene habitate, lahko izvajamo marsikatero dejavnost in izpeljemo marsikatero investicijo. Res pa je, da moramo pri vseh teh dejavnostih habitate varovati. Ravno primer gradnje hidroelektrarn na srednji Savi je značilen primer tega, kaj se zgodi, če država ne izpolnjuje obljub, ki jih je v preteklosti dala. In prav pri tem primeru je bila Evropska komisija na nas najbolj pozorna. S strokovnimi argumenti smo sedaj pripravili projekt srednje Save tako, da bomo lahko gradili kar nekaj hidroelektrarn, a pri nekaterih bo treba upoštevati tudi prilagoditvene ukrepe. In ravno na srednji Savi se bomo učili to, kar nam Evropa neprestano govori, da je možno sobivanje interesa energetike in interesa razvoja skupaj z interesom varovanja narave.
Kdaj lahko pričakujemo začetek postopkov za gradnjo hidroelektrarn v tem delu reke Save?
Prostorsko umeščanje hidroelektrarn že poteka in mi tudi ne bomo tisti, ki bi ga ovirali. Potrudili pa se bomo, da zelo jasno povemo, kaj je možno narediti, kaj je možno narediti z omilitvenimi ukrepi in kaj ni možno narediti. Tako, kot pri vseh ostalih postopkih pa si želim, da bi bila prostorska zakonodaja, ki govori o umeščanju tako državnih kakor tudi občinskih prostorskih projektov, prenovljena v skladu z zavezami EU. Prenova te zakonodaje pa po mojem mnenju pomeni dvoje: prvič, da postopki potekajo hitreje in drugič, da imamo vsi soglasodajalci pravico povedati naše mnenje. Vendar mora biti le-to povedano v razumnem roku in samo enkrat.
Kako je s podeljevanjem koncesij za izrabo vode v energetske namene? Zakaj ti postopki trajajo tako dolgo?
Država je leta 2002 sprejela zakon, ki opredeljuje podeljevanje koncesij, ne samo za energetske, ampak tudi za druge namene. Izkazalo pa se je, da ga na enem področju ne zna niti izvajati in to je, kako podeliti vodno pravico preko koncesije. To je povzročilo, da imamo v tem trenutku na ministrstvu več kot tristo vlog, ki jih nismo znali rešiti. Na to, da obstoječega zakona ne znamo izvajati in, da poleg tega povzročamo tudi denarno škodo državi, nas je opozorilo računsko sodišče. Po njihovi ugotovitvi smo državi s tem, ko nismo podelili koncesij in pobrali koncesnine povzročili škodo v višini več kot 20 milijonov evrov. Ravno v preteklih tednih smo se uskladili o popravljalnih ukrepih, ki nam jih je naložilo računsko sodišče. Pripravili smo interventni zakon, ki bo po posebnem in hitrem postopku lahko ta velik paket 300 nepodeljenih koncesij rešili za nazaj. Poleg tega smo se glede nepobranih koncesnin dogovorili, da jih bomo pobrali v daljšem časovnem obdobju in tako državnemu proračunu vrnemo, kar je njegovo. Pričakujem, da bo državni zbor ta interventni zakon sprejel jeseni. Še vedno pa nimamo sistema upravljanja z vodami urejenega tako, kot bi bilo treba in tudi pošteno do te države. Naš načrt je, v roku vsaj dveh let naredimo sistem, ki bo administrativno primerljiv s sosednjimi državami, ne pa administrativno tako zelo zahteven, da ga je težko izvajati.
Polona Bahun
Več preberite v avgustovski številki Našega stika