Na GZS potekala razprava o energetsko intenzivnih podjetjih in naraščajočem trendu davščin v obdobju 2010-2015.
Razlog za razpravo Strateškega sveta za politiko energije pri GZS in Strateškega sveta za politiko varstva okolja in podnebne spremembe o tej temi je dejstvo, da obremenitve energetsko intenzivne industrije zmanjšujejo konkurenčnost in odločilno vplivajo na razvojne investicije v podjetjih v domači in tuji lasti, na kar opozarjajo že dolgo.
Razprava se je osredotočila na zahteve gospodarstva glede priglasitve Sheme državnih pomoči in oprostitev plačila CO2 dajatve, glede novih pravil o postopku dodeljevanja prenosnih zmogljivosti za plin ter glede realizacije Smernic državnih pomoči za varstvo okolja in energije za OVE prispevke.
Na GZS poudarjajo, da zaradi netransparentnega delovanja vlad, ki jim kljub zagotovilom pred pol leta nista posredovali nobenih podatkov o tem, koliko je država od leta 2010 skupaj dodatno obremenila energetsko intenzivna podjetja, in niti nima ocene učinkov na prizadeta podjetja, delovna mesta, izvoz, zasebne (tudi tuje) investicije, zavračajo kakršne koli dodatne obremenitve teh podjetij. Sklep vlade o zagotovitvi dodatnih 30 milijonov evrov nenamenskih proračunskih sredstev za leto 2015 iz CO2 dajatev ni okoljski, temveč fiskalni ukrep. Zato GZS pričakuje dialog in transparentnost delovanja vlade.
GZS pristojna ministrstva poziva, da pripravijo celovit pregled obremenitev vseh 76 energetsko intenzivnih podjetij, in sicer dinamično in mednarodno primerljivo sliko okoljsko-energetskih in splošnih dajatev za obdobje 2010-2015, z makroekonomskimi učinki. Prikazati je treba izpuste toplogrednih plinov ostalih sektorjev in na to vezati pravičnejše obremenitve podjetij.
GZS pričakuje, da bo shema oprostitev plačila CO2 dajatve pripravljena in uveljavljena do 1. januarja 2015, in to brez dodatnih obremenitev oziroma zmanjšanja oprostitev dajatev. V kolikor tega ne bo, želijo od pristojnih vedeti, kakšne bodo posledice in kdo bo nosil odgovornost. Alternativa temu je ukinitev CO2 dajatve.
Prav tako zahtevajo čim prejšnjo uveljavitev novih shem, ki bodo ta podjetja razbremenile pri plačevanju prispevkov za OVE, URE in SPTE.
Zaradi neodgovornosti in zamujanja vlad s pripravo shem za OVE in SPTE ter dajatve CO2, GZS državo poziva, da kot odgovorna za zamujanje prevzame vse finančne posledice, ki bodo nastale, na svoja ramena. Alternativni vir predvidenih sredstev naj se zagotovi iz naslova gospodinjskih porabnikov, s tem da prevzamejo svoj del odgovornosti k prehodu v zeleno gospodarstvo.
GZS od vlade pričakuje celovit pristop k izvajanju ukrepov za prehod v zeleno gospodarstvo za konkurenčne poslovne pogoje. Torej primerljivo gospodarsko okolje v okviru usmeritev, navodil in danih pravnih podlag za obstoj in razvoj predelovalnih dejavnosti v Sloveniji. Posebej o usmeritvah oziroma vlogi energetike.
Zavrnili pa so tudi zavajanje javnosti in stigmatiziranje energetsko intenzivnih podjetij skozi prizmo opravičevanja uvedbe novih obremenitev tem podjetjem zaradi odprave okolju škodljivih subvencij, ne da bi bilo sploh jasno definirano, katere so te subvencije, in ne da bi bila tem podjetjem priznana vlaganja v ozelenitev svojega poslovanja. (pb)