Raziskovalci na ameriškem MIT (Massachusetts Institute of Technology) v študiji na temo posledic morebitnega ugašanja jedrskih elektrarn ugotavljajo, da bi 20 odstotkov elektrike, kolikor jo trenutno prispevajo ameriške nuklearke, če bi želeli doseči enako proizvodnjo, morali nadomestiti s premogom, nafto in zemeljskim plinom. To pa bi, kot ugotavljajo v omenjeni študiji, vodilo do več kot 5.000 prezgodnjih smrti na leto.
Združene države Amerike so vodilna jedrska sila v svetu, njenih 92 jedrskih elektrarn pa proizvede 20 odstotkov vse električne energije. Ker se kar nekaj nukleark že približuje zaključku predvidene življenjske dobe, se strokovnjaki in politiki že pogovarjajo o nadaljnji strategiji na področju jedrske proizvodnje. Številni namreč jedrsko energijo štejejo med nizkoogljično alternativo premogu, nafti in zemeljskemu plinu. Na MIT ob tem opozarjajo na pomemben dejavnik ob povečani rabi fosilnih goriv: kakovost zraka, ki bi se močno poslabšala, če bi jedrsko proizvodnjo v veliki meri nadomestili s fosilnimi gorivi, posledično pa bi na leto zaradi različnih pljučnih in drugih bolezni umrlo več tisoč ljudi.
To se je že izkazalo v Nemčiji, kjer so sredi aprila dokončno ugasnili še zadnje tri delujoče jedrske reaktorje. Samo v zadnjih nekaj letih se je v procesu ugašanja nukleark odstotek rabe rjavega premoga v termoelektrarnah s 16 odstotkov leta 2020 dvignil na 20,1 odstotka v letu 2022, posledično pa so se občutno povečali tudi izpusti.
Študija vpliva ugašanja nukleark, ki so jo izvedli raziskovalci iz univerz Berkeley, Santa Barbara in Carnegie Mellon, v povezavi z Nacionalnim birojem za ekonomske raziskave, je že leta 2019 na podlagi podatkov, zbranih med leti 2011 in 2017, pokazala, da so manjkajočo jedrsko energijo v Nemčiji nadomeščali predvsem s premogom, kar je povzročilo dodatnih 36 milijonov ton izpustov ogljikovega dioksida letno. To predstavlja približno 5-odstotno rast emisij – tako globalno kot lokalno. Še nekoliko bolj skrb zbujajoče pa je, da se je umrljivost zaradi povzročenih izpustov povišala za kar 1.100 smrti na leto. Glavni avtor študije, Stephen Jarvis, je takrat izpostavil, da je nemška javnost izrazito protijedrsko usmerjena, četudi državljane skrbijo podnebne spremembe, in dodal, da so ob zapiranju nukleark premalo pozornosti namenili tudi posledičnemu večjemu onesnaževanju zraka zaradi povečane proizvodnje električne energije s pomočjo fosilnih goriv.
Kritiki opuščanja izrabe jedrske energije opozarjajo, da ima zaustavitev nukleark poleg ekoloških tudi gospodarske posledice, kot je energetska nestabilnost v času, ko se Evropa osamosvaja od odvisnosti od ruskih energentov in so cene elektrike rekordno visoke. Na drugi strani pa energetski strokovnjaki medtem ugotavljajo, da bi bilo vzdrževanje in posodabljanje zadnjih delujočih nemških nukleark predrago in preveč zamudno. Trdna pri svoji nameri o opustitvi jedrske energije ostaja tudi nemška vlada, ki na podlagi mnenja splošne javnosti vztraja pri tem, da jedrske elektrarne predstavljajo preveliko tveganje, ki se je v polnosti izrazilo ob nesreči v Fukušimi, zaradi česar so v Nemčiji tudi pospešili zaustavljanje delujočih reaktorjev.
V zadnjem letu se je dojemanje jedrske energije vendarle tudi v Nemčiji spremenilo. Po raziskavi medijskih hiš RTL in NTV se je namreč javno mnenje ob vse večji negotovosti, ki so jo sprožile visoke cene energije in strah glede zanesljivosti dobave, znova obrnilo v prid večji podpori jedrski energiji. Za Nemčijo je sicer jedrska zgodba zaenkrat zaključena. Ni pa še tudi za druge evropske države. Ali bodo nemško zgodbo imele za zgled ali pa bodo nanjo gledale kot na drago lekcijo, pa bo pokazal čas.