Za podnebne ukrepe je bilo treba nameniti vsaj 37 odstotkov sredstev tega mehanizma. Evropska komisija je ocenila, da je bilo do februarja 2024 za ukrepe v podporo podnebnih ciljev EU porabljenih 42,5 odstotka (ali 275 milijard evrov) sredstev mehanizma. Vendar revizorji opozarjajo, da bi utegnili biti ti prispevki precenjeni za najmanj 34,5 milijarde evrov. Odkrili so tudi slabosti pri mejnikih in ciljih za ukrepe, pomembne za podnebje, poročanju o dejanskih odhodkih ter okoljski prijaznosti nekaterih projektov, ki so bili označeni kot zeleni.
Eden od glavnih ciljev mehanizma za okrevanje in odpornost je prispevati k evropskim podnebnim ciljem in zelenemu prehodu v državah članicah EU. Sredstva iz mehanizma se za razliko od prejšnjih oblik porabe EU izplačujejo na podlagi doseženih mejnikov in ciljev, ne pa na podlagi dejanske porabe. Revizorji so poleg drugih slabosti ugotovili, da ta model financiranja in razmeroma kratek časovni okvir za izvajanje mehanizma vzbujajo dvome o tem, ali bo ves denar, načrtovan za porabo za podnebne ukrepe, k njim tudi dejansko prispeval.
Kot so zapisali v poročilu, je mehanizem za okrevanje in odpornost ena od večjih naložb v EU in bi ob pravilnem izvajanju moral znatno pospešiti izpolnjevanje ambicioznih podnebnih ciljev EU. Vendar zadevni načrti vsebujejo grobe približke ter se v praksi včasih ne uresničijo, zaradi česar ni zanesljivih informacij o tem, koliko denarja se nameni neposredno za zeleni prehod.
V praksi podnebni prispevek ukrepov mehanizma ni vedno natančno določen, poudarjajo revizorji. Evropska komisija za izračun deleža denarja, ki je namenjen podnebnim ukrepom, uporablja formulo s podnebnimi koeficienti. Ukrepom, katerih prispevek k podnebju se oceni kot bistven, se dodeli 100-odstotni koeficient. Ukrepom z nezanemarljivim, pozitivnim prispevkom 40-odstotni, tistim, ki imajo nevtralen ali nepomemben prispevek, pa nič-odstotni. Vendar pri več ukrepih to ni bilo dovolj jasno in revizorji so ugotovili, da so bili njihovi podnebni prispevki v nekaterih primerih precenjeni. Poleg tega so po natančni preučitvi nekaterih projektov, označenih kot zeleni, ugotovili, da ti nimajo neposredne povezave z zelenim prehodom. Da bi se takšni primeri preprečili, revizorji EU predlagajo, naj se projekti, pomembni za podnebje, v prihodnje ocenjujejo podrobneje in natančneje.
Revizorji so ugotovili tudi, da nekateri ukrepi niso bili tako čisti, kot se je zdelo. Da bi se dosegle ciljne vrednosti porabe za podnebne ukrepe, države v svojih načrtih objavijo ocene stroškov, ki se preverijo vnaprej, po izvedbi pa ne. Dejanski stroški posameznega ukrepa mehanizma se lahko znatno razlikujejo od ocenjenih, kar pomeni, da ni popolnih informacij o tem, koliko sredstev je bilo porabljeno za podnebne ukrepe. Revizorji EU so priporočili, naj se za preprečevanje takšnih razhajanj okrepijo povezave med prihodnjimi instrumenti in podnebnimi cilji ter zbirajo in objavijo popolne informacije o porabljenem denarju.
Mehanizem za okrevanje in odpornost je poseben sveženj financiranja v vrednosti 700 milijard evrov, ki ga je dala na voljo EU po pandemiji COVID-19. Sestavljen je iz mešanice posojil in nepovratnih sredstev. Države članice, ki prejmejo sredstva, v načrtih za okrevanje in odpornost določijo mejnike, ki jih je treba doseči, in ocenijo stroške. V fazi načrtovanja morajo vsaj 37 odstotkov sredstev nameniti podnebnim ukrepom, ki prispevajo k neto ničelnemu cilju EU za leto 2050.
Da bi se tak delež sredstev iz mehanizma namenil podnebnim ukrepom, je bila uvedena metodologija za spremljanje odhodkov za podnebne ukrepe. Mehanizem je vseboval tudi metodologijo za spremljanje okoljskih ciljev, ki pa se ni uporabljala.