Leto 2014 bo zapisano v zgodovini Nuklearne elektrarne Krško (NEK) kot posebno. Ne samo da je letna proizvodnja prvič v obratovalni dobi presegla 6 milijard kilovatnih ur električne energije v enem letu in da beležijo izjemno obratovalno stabilnost, pač pa je bila sprejeta tudi odločitev lastnikov o podaljšanju obratovalne dobe do leta 2043, kar pomeni, da je prihodnost zaposlenih izključno v njihovih rokah. Lani so na novo ovrednotili svoje strateške usmeritve in opredelili ključne cilje ter končali večletno kadrovsko prenovo. O vsem tem, o razlogih za te uspehe ter letošnjem remontu in o tem, kaj jih čaka še v prihodnje, smo se pogovarjali s Stanetom Rožmanom, predsednikom uprave NEK.
Letna proizvodnja NEK je lani prvič v obratovalni dobi presegla 6 milijard kilovatnih ur električne energije v tekočem letu. Kaj je vzrok za ta rezultat in kaj to pomeni za NEK?
Rekordna proizvodnja v letu 2014 je le eden od dosežkov, ki veliko pomeni. Pomeni seveda denar, za nas in lastnike. Je rezultat dolgoročnega sprejemanja pravih odločitev, pravih dolgoročnih strategij na vseh področjih našega dela ter izjemne zavzetosti in motiviranosti vsakega od zaposlenih v naši organizaciji. Skratka, rezultat dolgoročnega delovanja, ki ga lahko primerjamo s potovanjem na Mount Everest. Da se lahko povzpnete tako visoko, je treba delati desetletja, je treba garati. To smo dosegli in to tudi sovpada s cilji, ki jih imamo in ki so bili vedno visoki in so vedno višji.
Ali je proizvodna cena elektrike iz NEK glede na spremenjene tržne razmere – rekordno nizke cene elektrike na borzah – in ob upoštevanju vseh stroškov še konkurenčna?
Naša lastna cena je nesporno konkurenčna, brez tega bi bila proizvodnja, in s tem obratovanje, na dolgi rok nesmiselna. Ravno ekonomsko učinkovitost smo lani sistematično preverili s posebno ekonomsko študijo, ki sta jo zahtevala oba predstavnika lastnikov, ko sta se odločala o podaljšanju obratovanja. Študijo je izvedel tuji izvajalec (Price Waterhouse) in njeni zaključki so nesporni: ni boljšega in primernejšega vira za dolgoročno izkoriščanje, kot je nadaljnje obratovanje NEK, ravno z vidika lastne cene, pri čemer so upoštevani vsi obstoječi stroški in vse naložbe v prihodnje. Našo konkurenčnost so primerjali z vsemi ostalimi proizvodnimi viri, ki jih imata Slovenija in Hrvaška, vključno z uvozom električne energije. Naša proizvodnja je danes konkurenčna in storili bomo vse, da bo tako tudi v bodoče. Za potrošnike je pomembno, da je na razpolago poceni električna energija. To je cilj. In ja, trenutno so cene na trgih nizke.
Nedavno je bila sprejeta odločitev lastnikov o podaljšanju obratovalne dobe NEK do leta 2043. Kaj so po vašem mnenju razlogi za to? Kaj to pomeni za vas in kako ste se na to v NEK odzvali?
Odločitev lastnikov je bila sprejeta na podlagi študije o ekonomski učinkovitosti proizvodnje. To je merilo, ki je za lastnika odločilno, in je vodilo za odločanje. Na podlagi omenjene študije je bila ob koncu leta 2014 na nadzornem svetu tudi formalno sprejeta odločitev o podaljšanju obratovanja. Pred tem so bile na URSJV sprejete tudi upravne odločitve, saj moramo izpolnjevati varnostna merila. Tako smo lani dejansko zaključili s potrebnimi formalnimi odločitvami, istočasno pa so lastniki odobrili tudi vse doslej znane in načrtovane naložbe, predvsem Program nadgradnje varnosti, ki je ozko povezan s podaljšanjem obratovanja in ustreznim odzivom na stresne teste ter dogodki na Japonskem. Pred nami je torej svetla prihodnost, ki je od zdaj naprej v naših rokah. Sami smo odgovorni, da uresničimo vse visoko postavljene cilje, ki so pred nami, tako ekonomske, obratovalne, naložbene …, v skladu z zastavljeno vizijo. Verjamemo, da bomo to možnost, to poslanstvo in pričakovanja izpolnili in da bomo še naprej zanesljiv vir električne energije za Slovenijo in Hrvaško. Zagotavljali bomo zanesljivost oskrbe, izpolnjevanje okoljskih ciljev, ki jih imata obe državi glede na okoljska merila Evropske skupnosti, in bistveno prispevali k ekonomski učinkovitosti – ne samo elektroenergetike, pač pa tudi naše industrije.
Ob vstopu elektrarne v drugo polovico obratovalne dobe ste v NEK na novo ovrednotili svoje strateške usmeritve in opredelili ključne cilje. Kakšna je nova vizija?
Eden od pomembnih dosežkov leta 2014 je nova opredelitev naše vizije, ki pravi, da bomo zgled jedrske varnosti in odličnosti na globalni ravni. Naš cilj je res visok, smo na dobri poti, na poti odličnosti, ki velja za vse aktivnosti, ki jih izvajamo. Na novo smo opredelili kodeks varnostne in poslovne etike. Še pomembneje pri tem je, da smo s široko udeležbo zaposlenih na novo oblikovali podjetniške vrednote in vzpostavili osebne vrednote, ki so temelj naših notranjih odnosov. Ključne vrednote podjetja so jasne: prva je varnostna kultura, druga celovit razvoj zaposlenih, tretja je odličnost v odnosih in odprta komunikacija. Kodeks je za nas izhodišče, temelj našega delovanja, opredeljuje našo vizijo in poslanstvo na dolgi rok. Lansko leto potrjuje, da smo na dobri poti. Ne nazadnje je to potrdil tudi zelo obsežen strokovni pregled oz. presoja organizacije WANO (World Association of Nuclear Operators), ki je potekal lani oktobra in novembra in kjer smo prejeli najvišje ocene za obratovalno pripravljenost in raven jedrske varnosti. Pravzaprav je lani zaživela naša trilogija dokumentov: kodeks varnostne in poslovne etike, petletni razvojni načrt z opredelitvijo ključnih ciljev za naslednje petletno obdobje in integrirani sistem vodenja. Na teh temeljih nadaljujemo in vstopamo v drugo polovico življenjske dobe NEK.
Pred časom ste izvedli projekt kadrovske prenove. Kako ste ga zaključili, kaj so rezultati?
Prenova je potekala 5 let. V tem obdobju se je zamenjala večina kadrov, ki so bili nosilci od začetka obratovanja, pa so se postopoma upokojili. V naši sredini imamo zdaj 300-350 novih sodelavcev; to je nova, mlada generacija, ki prinaša nov zagon in ambicije in bo nosilec poslovne in varnostne kulture, ki jo želimo gojiti. Izjemno smo zadovoljni, da smo uspeli pridobiti zelo kvalitetne kadre glede na velik interes, ki je bil v lokalnem prostoru in širše. Pridobili smo nadpovprečne univerzitetne kadre, ki zaključujejo študij v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu. Zaključek prenove bo tudi prenova vodstvene ekipe, ki se bo zgodila postopno v relativno kratkem času. Usposabljamo širši nabor izbranih posameznikov za vodstvene funkcije.
Kaj za NEK prinaša drugi 10-letni občasni varnostni pregled?
Drugi 10-letni varnostni pregled pokriva obdobje 2013-2023. Smo v fazi realizacije akcijskega načrta, ki ga je odobrila tudi URSJV. Obsega predvsem akcije na področju organizacijskih in postopkovnih izboljšav ter analiz in analitičnih orodij; skratka, ne obsega finančno zahtevnih tem. Te so vključene v 5-letni načrt naložb, ki pa je finančno relativno zahteven glede na projekte, ki jih moramo izvesti. Smo v naložbenem ciklu, ki terja dodatna finančna sredstva in izjemne organizacijske napore, da bomo projekte realizirali v zastavljenih rokih. Naj omenim, da je druga faza Programa nadgradnje varnosti v realizaciji, to je 8-9 projektov do 2018. Gre za projekte, ki so velik strokovni izziv in istočasno motivirajo zaposlene, problematika pa je interdisciplinarna in zahteva poglobljena znanja, organizacijske veščine, usklajevanja z upravnimi organi, dobavitelji. Ob tem se soočamo še z Zakonom o javnem naročanju, ki lahko povzroči nenadzorovane zamude. V tem smislu so stvari zahtevne.
Leta 2014 je minilo 40 let od postavitve temeljnega kamna za elektrarno. Kako z današnjega zornega kota ocenjujete vrednost takratne odločitve o izgradnji?
Odločitev je bila dolgoročno pomembna in pravilna. V okviru dveh najbolj razvitih republik je začel nastajati ne samo energetski objekt, ki je dolgoročno zagotovil stabilnost oskrbe, pač pa je nastalo tudi elektroenergetsko vozlišče, podporna točka prenosnega sistema, ki danes prihaja v polni meri do izraza, ko govorimo o evropskem povezanem sistemu. Pravilnost odločitve se potrjuje z zanesljivostjo oskrbe, ki je bila s tem dosežena, in s pozitivnimi okoljskimi učinki. Skratka, skozi današnjo prizmo lahko rečemo, da odločitev pred 40 leti danes izpolnjuje vse atribute sodobne nacionalne elektroenergetske strategije – zanesljivost oskrbe, konkurenčnost in okoljsko primernost.
Tudi danes smo v fazi sprejemanja odločitve o novem bloku NEK. Kaj mislite, ali je možna primerjava s časi iz 70 let? Kaj je zdaj lažje oz. kaj je pri sprejemanju odločitve težje?
Zagotovo gre za okoliščine, ki so zelo različne. Zanesljivost oskrbe z električno energijo je bila pred 40 leti veliko bolj kritična, kot je danes. To dejstvo je imelo težo pri sprejemanju odločitve. Danes je velika prednost, da je na voljo veliko več znanja in védenja o jedrski energiji pri nas in v podpornih organizacijah. Smo v položaju, ko lahko strokovno zelo dobro podpremo proces odločanja. Je bilo pa pred 40 leti veliko več nacionalne vizije, kaj želimo postati in kam hočemo priti. Takrat ni bilo nobene dileme, kakšne naj bi bile mednarodne ambicije države in kam naj bi bil usmerjen razvoj. Težnja po razvoju in ambicija, da se primerjamo in dosežemo razvite države, je bila zelo močna. Tudi odločitev o izkoriščanju jedrske energije je bila odraz teh ambicij. Seveda je bila raven politične enotnosti nesporno višja, kot je danes, pa tudi raven nacionalne samozavesti. Veliko od tega danes nimamo, soočamo se s preživetjem in reševanjem pred potapljanjem v brezno brezupa. To je edina prioriteta, zelo malo je ambicioznega razmisleka o zdravem razvoju. Imam občutek, da Slovenija danes ni sposobna sprejemanja velikih odločitev.
Delovanje NEK v 40 letih ni bilo premočrtno, srečevali ste se s številnimi izzivi – od političnih, družbenih in tehnoloških. Kako ste jih premagovali? Kako se danes ozirate na pretekla desetletja in dosežke dela NEK?
Drži. Več kot tri desetletja obratovanja so bila izredno dinamična, izzivov je bilo polno: tehnoloških ob zagonih elektrarne, družbenih, političnih … Vse velike spremembe v družbi so se nekako vedno dotaknile tudi nas. Soočali smo se z najrazličnejšimi koncepti, se na nek način borili za domovinsko pravico, dokler si je nismo z argumenti končno izborili in utrdili svoj položaj v elektroenergetskem sistemu. Mislim, da smo z osredotočenostjo, visoko mero samozavesti in znanja, da delamo dobro in prave stvari, in s politično modrostjo vse te ovire uspešno premagovali. Probleme smo reševali sproti, ob tem pa gradili lastno znanje in ga bogatili, posodabljali smo delovne procese, se v celoti odprli v svet in se zgledovali po najvišjih standardih. Na ta način smo gradili svojo samozavest in ne nazadnje sprejemljivost v širšem prostoru. Kljub različnim zunanjim oscilacijam smo uspeli zagotoviti obratovalno stabilnost, kontinuiteto in pot navzgor, kar kažejo rezultati. Glede na vse to se lahko s ponosom oziramo na desetletja, ki so za nami.
Kakšno je bilo poslovno leto 2014 za NEK? Kolikšne so bile naložbe v minulem letu in kakšni so naložbeni načrti v prihodnje?
Lani je bilo resnično leto presežkov. V javnosti se najbolj izpostavlja rekordna proizvodnja, nas same pa morda še bolj veselijo drugi dosežki, predvsem izjemna obratovalna stabilnost. Celo leto smo obratovali brez zaustavitve, ni bilo dogodkov, o katerih bi morali poročati pristojni upravi. Imamo brezhibno integriteto jedrskega goriva, kar je izjemno pomembno za zaključek tega ciklusa. Dosegli smo za nas zgodovinske odločitve na ravni lastnikov, na ravni upravnih postopkov … Skratka, dosegli smo uresničitev naše dolgotrajne vizije, da bomo obratovali dolgoročno in uspeli podaljšati življenjsko obdobje tega objekta.
Naš 5-letni načrt naložb lani ni bil realiziran do te mere, kot smo si želeli in imeli opredeljeno v letnem načrtu. Razlog je relativno zahtevno usklajevanje skozi vse leto z lastniki, ali bo elektrarna dolgoročno obratovala ali ne. Dokler ni bila zaključena ekonomska študija, ni bilo pripravljenosti, da se odobrijo dolgoročne naložbe. To je eden od razlogov za nižjo realizacijo, so pa še drugi dejavniki, npr. sistem javnega naročanja, ki nas s pritožbami in revizijami postopkov upočasnjuje. Uspeli smo pripraviti nekaj pomembnih naložb, ki bodo realizirane v remontu, npr. spremembe na strukturah reaktorja, da stabiliziramo integriteto goriva na dolgi rok, so pa še druge večje naložbe. Za uspeh lanskega leta štejemo tudi odobritev druge faze Programa nadgradnje varnosti, trenutno smo v fazi razpisov. Če upoštevamo vse okoliščine, smo s preteklim letom zelo zadovoljni.
Leto 2015 bo remontno. Čemu boste posvetili največ pozornosti pri remontu in tudi sicer?
Remont je največji projekt, ki je na vrsti vsakih 18 mesecev. Združuje preventivne aktivnosti na področju vzdrževanja, preverjanja celovitosti struktur. Razen menjave goriva, ki je standardna aktivnost, bodo letos na vrsti večji preventivni posegi, kot so pregled uparjalnikov in ene od reaktorskih črpalk, nizkotlačnih turbin … Realiziranih bo 27 modifikacij, ki pomenijo tehnološko nadgradnjo, od manjših do najzahtevnejših. Najbolj kompleksna bo delna rekonstrukcija notranjih delov reaktorja, s čimer bomo zagotovili stabilnost hladilnega toka in odpravili vibracije gorivnih palic. To so glavne aktivnosti, ki bodo realizirane v 35 dneh. Med ostalimi aktivnostmi za leto 2015 naj omenim, da želimo podpisati pogodbe iz druge faze nadgradnje varnosti, da bi se ti projekti začeli odvijati. Uspešno poteka projekt novih rešitev na gorivu, veliki so načrti na področju povečanja učinkovitosti zaposlenih, vzgoje, usposabljanja, vodenja … Pomembno je, da se vse aktivnosti izvajajo kvalitetno in s čim manj tveganja, od tega je odvisna stabilnost obratovanja. Ljudje so ključni in leta 2015 bo poudarek na zaposlenih zelo velik, saj imamo novo generacijo.
S HESS imate sklenjen sporazum o prevzemanju odgovornosti za prilagoditve NEK zaradi izgradnje HE Brežice. So kakšne posebnosti z izgradnjo elektrarne?
Imamo sporazum, ki pokriva potrebne prilagoditve na naših hladilnih sistemih, ki so vezani na reko Savo. Obseg je usklajen, v teku so tehnične rešitve. Leta 2015 bodo sprojektirane, 2016 realizirane in HE Brežice bo lahko nemoteno vključena v režim testiranja in obratovanja. To problematiko spremlja posebna delovna skupina, ki se s tem ukvarja tedensko. Stvari dobro tečejo.
Bi lahko načrtovana gradnja HE na srednji Savi vplivala na prihodnjo proizvodnjo NEK?
Načeloma ne. Tu je stanje podobno kot na spodnji Savi. Obratovalni režim mora biti usklajen. Za spodnjo Savo je že in tako bo tudi za srednjo Savo, če pride do izgradnje. Ta režim pokriva predvsem stabilnost pritokov reke Save, ki je za nas pomembna.
Je na področju skladiščenja srednje in nizko radioaktivnih odpadkov v letu 2015 pričakovati kakšne spremembe? Kako je z zasedenostjo skladišča, katere ukrepe načrtujete? Kako je s skladiščenjem visoko radioaktivnih odpadkov? Do kdaj je skladiščenje zagotovljeno glede na podaljšano obratovalno dobo?
Na področju izrabljenega jedrskega goriva je načrtovan pomemben projekt – prehod na suho skladiščenje. Odvijal se bo do leta 2018, trenutno pa je v fazi načrtovanja in usklajevanja med lastniki. Obstoječega skladiščnega bazena v prihodnosti ne bomo več obremenjevali – to je eno od spoznanj po dogodkih na Japonskem. Prešli bomo torej na kombiniran sistem. Na področju odpadkov imamo dolgotrajno zagato s prostorom, zato bomo izvedli enega od projektov, ki bo omogočal, da iz obstoječega skladišča nizko in srednje aktivnih odpadkov izpraznimo vso opremo, ki služi obdelavi radioaktivnih odpadkov. S tem bomo pridobili dodaten prostor za skladiščenje. Srednjeročno pa seveda računamo, da bo odlagališče le zgrajeno. Lani je ta projekt z odobritvijo naložbenega programa dosegel pomemben premik.
Kaj vam osebno pomenijo vsi uspehi, ki ste nam jih predstavili? Je v njih videti tudi vaš vložek?
Če so dobri rezultati trajno ponovljivi, če sta vidna stalna rast in napredek, potem je jasno, da smo vsi skupaj izjemno zadovoljni. Vsi skupaj se s ponosom oziramo na to, kar smo dosegli. To, kar me še posebej veseli, je, da smo skozi desetletja uspeli ohraniti integriteto kot kolektiv, da smo dosegli pripadnost večine zaposlenih, da vsi živimo za ta objekt, da ne sprašujemo, ali je treba delati preko normalno odmerjenega delovnega časa, ali je treba delati ponoči, 24 ur dnevno … To so spoznanja, ki nas veselijo. Ta pot odličnosti ni končana, je potovanje, ki se nikoli ne konča. Mislim, da smo kolektiv motiviranih ljudi, ki se ne zadovoljuje z doseženim stanjem. Naše temeljne usmeritve so doseganje visoke jedrske varnosti, konkurenčnosti proizvodnje, družbene sprejemljivosti in neprestana kritična presoja doseženega stanja ter iskanje poti za izboljšave. To je pristop, ki zagotavlja napredek.
Vladimir Habjan