Nekatere države izboljšale svoje končne cilje NEPN

Poročilo zajema oceno predlogov nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN) 15 držav članic EU, ki so dokument Evropski komisiji oddale do 1. maja. Iz poročila izhaja, da so številne države izboljšale svoje načrte, tako glede ciljev kot tudi politik in ukrepov. Vendar kljub temu izboljšave niso dovolj ambiciozne za okrepitev energetskega prehoda, ki je potreben, če želimo doseči dolgoročne cilje Pariškega sporazuma. Zato CAN države članice poziva, naj nenehno izboljšujejo svoje NEPN in naredijo vse, kar je potrebno za doseganje splošnih podnebno-energetskih ciljev EU do leta 2030.

Med državami, ki jih zajema poročilo, so le Grčija, Danska, Slovaška, Slovenija in Španija povečale svoje nacionalne podnebne cilje. Vendar pa, razen novega danskega podnebnega cilja za 70-odstotno zmanjšanje emisij do leta 2030, višji cilji ostalih držav še vedno niso v skladu z zahtevo iz Pariškega sporazuma, po kateri naj bi segrevanje ozračja omejili pod 1,5 stopinje Celzija.
Poročilo ugotavlja tudi, da so se cilji za OVE in URE držav članic v predlogih NEPN v primerjavi z osnutki tega dokumenta izboljšali, vendar ne do ravni, ki je potrebna za dosego dolgoročnega cilja Pariškega sporazuma.

Slovenski NEPN ne sledi ciljem Pariškega sporazuma

CAN ocenjuje, da slovenski NEPN še vedno ni dovolj ambiciozen za uresničevanje zahtev Pariškega sporazuma. V oči najbolj bode cilj 27-odstotnega deleža OVE do leta 2030, kar dejansko pomeni le dvoodstotno povečanje v naslednjih desetih letih. To bi praktično pomenilo popolno zaustavitev projektov OVE v Sloveniji.

V primerjavi z osnutkom, ki ni imel postavljenega cilja zmanjšanja emisij za celotno gospodarstvo, ga predlog NEPN postavlja v višini 36 odstotkov. Cilj za zmanjšanje emisij izven sheme EU ETS je bil zvišan s 15 na vsaj 20 odstotkov. Kljub izboljšavam v prometnem sektorju je cilj zmanjšanja emisij iz prometa še vedno zelo nizek, enako pa velja tudi za emisije iz industrije. Nekoliko boljši so tudi obeti za zmanjševanje subvencij za fosilna goriva, čeprav Slovenija še vedno predvideva uporabo premoga za proizvodnjo električne energije do leta 2050. Poleg tega je Slovenija zvišala tudi cilj za URE z 32,5 na 35 odstotkov. NEPN pa vključuje še nekatere nove politike in ukrepe, zlasti glede subvencij za promet in fosilna goriva ter naložbe v tehnologijo zajemanja in skladiščenja ogljika, prav tako pa naj bi se povečala proizvodnja toplote in elektrike iz zemeljskega plina.

CAN priložnosti za Slovenijo vidi predvsem v opustitvi subvencij za fosilna goriva, tudi za zemeljski plin, ki v predlogu NEPN niso obravnavane kot škodljive. Slovenija bi morala izdelati sistem za oceno prihrankov ob ukinitvi subvencij ter dati predloge o uporabi teh prihrankov za financiranje ukrepov iz NEPN.

Slovenija bi morala do leta 2021 vzpostaviti zakonodajni okvir za energetske skupnosti ter jim večji pomen dati tudi v NEPN, saj lahko prispevajo velik delež k doseganju ciljev Pariškega sporazuma. Poleg tega bi morala Slovenija dati poudarek hitrejšemu in intenzivnejšemu razvoju železniške infrastrukture, zagotoviti dodatna sredstva in finančne instrumente vključiti tudi v NEPN. Slovenija v NEPN energetsko revščino obravnava kot pomembno temo, vendar opredelitev pojma, cilje, ukrepe in akcijski načrt za zmanjševanje energetske revščine namerava določiti kasneje. Po mnenju CAN bi vse to moral vsebovati že predlog NEPN.

V naslednjih mesecih naj bi Evropska komisija predstavila svojo oceno o predlogih NEPN držav članic in izdala nova priporočila, s katerimi bo še naprej spodbujala države članice, naj povečajo svoje ambicije, saj bodo ti načrti imeli ključno vlogo pri določitvi okvirja za zeleno okrevanje Evrope.