Nemška energetika je v letošnjem letu z zaprtjem še zadnjih jedrskih elektrarn dokončno spremenila svojo energetsko mešanico. Slednja zdaj temelji na obnovljivih virih energije (veter, voda, sonce, biomasa), katerih delež postopoma raste. Fosilni viri (premog, zemeljski plin, nafta) medtem še vedno ohranjajo približno polovični delež.
Obnovljivi viri energije so v prvi polovici leta 2023 pokrili 52 odstotkov potreb po električni energiji v Nemčiji, kažejo predhodni izračuni Centra za raziskave sončne energije in vodika Baden-Württemberg (ZSW) in Zveznega združenja za upravljanje z energijo in vodo (BDEW). S tem se je delež obnovljivih virov v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2022 zvišal za tri odstotke – lani je znašal 49 odstotkov.
Tako visok delež so lahko dosegli zaradi izjemne sončne proizvodnje v maju in juniju, ki je prevesila tehtnico v prid obnovljivih virov, h katerim uvrščajo vetrno, vodno in sončno energijo ter biomaso. V prvem četrtletju je sicer po podatkih državnih statistik prevladovala vetrna proizvodnja z 32-odstotnim deležem, 30-odstotkov energije pa so proizvedli iz premoga.
Proizvodnja v prvem četrtletju je sicer še vedno temeljila na fosilnih gorivih, vendar pa je zaradi ugodnega majskega in junijskega vremena skupni polletni delež obnovljivih virov presegel delež fosilnih. Dolgoročno v Nemčiji sicer načrtujejo nadaljnjo rast zmogljivosti obnovljivih virov – do leta 2030 naj bi dosegli 80-odstotni delež OVE proizvodnje. Ob tem pri ZSW in BDEW opozarjajo na kadrovsko ozko grlo – pomanjkanje kvalificiranih delavcev za vzpostavitev potrebne infrastrukture, v prihodnjih letih pa se že zdaj problematična kadrovska slika lahko še močno poslabša in s tem vpliva na časovnico doseganja ciljev podnebne nevtralnosti.
Ob pregledu razmer v nemški energetiki ne moremo mimo primerjav s Slovenijo. Aktualni podatki Statističnega urada kažejo, da delež termoelektrarn, ki uporabljajo fosilna goriva, v slovenski proizvodnji znaša 20 odstotkov, medtem ko obnovljivi viri (sončne, vetrne in hidroelektrarne) proizvedejo skupno dobrih 36 odstotkov električne energije. Približno 43 odstotkov električne energije pa proizvede nuklearka v Krškem.