Analiza ugotavlja, da bi lahko podnebne spremembe, če se ne spopademo z njimi, svetovno gospodarstvo v naslednjih 50 letih osiromašile za 178 bilijonov ameriških dolarjev, kar bi samo v letu 2070 predstavljalo 7,6 odstotka svetovnega BDP. Če globalno segrevanje proti koncu stoletja doseže okrog 3°C, bi to lahko zelo negativno vplivalo na življenja ljudi, še posebej na najbolj ranljive, povečalo brezposelnost, poslabšalo zdravje in dobro počutje ljudi ter zmanjšalo produktivnost, zaloge hrane in vode ter znižalo življenjski standard po vsem svetu.
Deloittov ekonomski inštitut, ki je analiziral 15 geografskih območij v azijsko-pacifiški regiji, Evropi in Ameriki, ugotavlja tudi, da bi svetovno gospodarstvo v 50 letih lahko ustvarilo 43 bilijonov ameriških dolarjev dobička, če svetovni vodje združijo moči v sistemskem prehodu na neto ničene emisije, s čimer bi se svetovni BDP v letu 2070 povečal za 3,8 odstotka.
Prehod gospodarstva na nizkoogljično prihodnost bo zahteval obsežno usklajevanje in globalno sodelovanje v vseh panogah in v vseh predelih sveta. Da bi dosegle trajnostni napredek, bodo morale vlade pri oblikovanju globalnih politik in povečevanju naložb v čiste energetske sisteme ter nove kombinacije zelenih tehnologij tesno sodelovati s finančnim in tehnološkim sektorjem. Raziskava kaže, da bi kolektivni prehod z gospodarstva, ki je odvisno od fosilnih goriv, na gospodarstvo, ki ga v prvi vrsti poganja obnovljiva energija, ustvarilo nove vire rasti in delovna mesta. Globalni predpisi in sodelovanje so bistveni za uspešno preobrazbo.
Poročilo opisuje štiri glavne faze na poti do globalne dekarbonizacije. Najprej je to sodelovanje javnega in zasebnega sektorja pri vzpostavljanju učinkovitih okvirov in politik za doseganje konkretnih sprememb. Sledijo znatne naložbe s strani vodij podjetij in vlad za strukturne spremembe svetovnega gospodarstva, ki v ospredje postavljajo panoge z nizkimi emisijami in pospešujejo prehod na neto ničelne emisije. Prelomne točke svetovnih regij, torej čas, ko začnejo koristi prehoda na neto ničelne emisije presegati stroške, in dosegati neto pozitivno rast in vrednost. In fazo, ko družba spoznava bolj zeleno prihodnost, kjer medsebojno povezani nizkoogljični sistemi poganjajo čisto gospodarstvo, ki raste vse bolj hitro v primerjavi s svojo visokoogljično alternativo.
Analiza zaključuje, da bo vsaka regija morala prehoditi svojo edinstveno pot do neto ničelne prihodnosti. Te poti bodo odvisne od številnih dejavnikov, kot so struktura vodilnih organov in družb, izpostavljenost podnebnim spremembam in splošni profil tveganja ter prednosti in zmogljivosti trga. Podobno bo vsaka regija imela svojo edinstveno prelomno točko. Na primer azijsko-pacifiška regija naj bi prednosti prehoda na nizkoogljično gospodarstvo doživela že med letoma 2020 in 2030, Evropa pa šele med letoma 2040 in 2050. Prehod naj bi se odvijal tudi različno hitro, vendar če hitro ukrepamo, naj bi vse regije prelomno točko dosegle do leta 2070 in še dolgo po tem žele koristi. Nizkoogljična prihodnost ni nujna samo z družbenega vidika, temveč tudi z gospodarskega. Tehnologije, poslovne modele in politične pristope za boj proti podnebni krizi in sproščanje potenciala za znatno gospodarsko rast že imamo, treba je le še, da se vlade, podjetja in skupnosti po vsem svetu uskladijo na poti v neto ničelno prihodnost.