Z današnjim dnem je mesto ministra za infrastrukturo in prostor prevzel Igor Maher.
Minister, v čigar resor sodi tudi energetika, je v svoji predstavitvi pristojnemu odboru izpostavil, da si je na področju infrastrukturnih projektov ministrstvo zadalo poenostavitev administrativnih postopkov za čim bolj transparentno in učinkovito pridobivanja ustreznih dovoljenj ter spremembe zakonodaje na energetskem in prostorskem področju, kar bo pripomoglo k hitrejšemu umeščanju infrastrukturnih objektov v prostor. Za to pa je po mnenju ministra treba vzpostaviti učinkovito sodelovanje z drugimi ministrstvi, predvsem z ministrstvom za kmetijstvo in okolje. Do sedaj tesnega sodelovanja ni bilo, zato so infrastrukturni projekti potekali prepočasi ali so celo obstali. Odpraviti je treba ovire pri črpanju sredstev iz evropskih skladov, kjer smo trenutno premalo učinkoviti in pri uskladitvi naše zakonodaje z zakonodajo EU. Pri velikih infrastrukturnih projektih si bo ministrstvo zato prizadevalo izvesti že zastavljene prednostne projekte, ki bodo financirani s kohezijskimi sredstvi še iz te finančne perspektive. Storiti moramo vse, da se zastavljeni projekti začnejo čim prej izvajati, saj moramo sredstva iz te finančne perspektive izkoristiti do konca leta. Zato bo ena izmed prvih nalog nove vlade doreči strateške infrastrukturne projekte in jih ne samo začeti, ampak tudi pripeljati do konca.
Prednost bodo imeli projekti s čim večjim deležem slovenskih dobaviteljev tehnologij in izvajalcev. Eden izmed teh je zagotovo gradnja hidroelektrarn na srednji Savi, saj imamo večino potrebnega znanja doma. S tem bi hkrati pomagali tudi slovenskemu gospodarstvu, zato je projekt treba čim prej začeti. A se zapleta že s sklenitvijo koncesijske pogodbe. Dejstvo je, da je pri tem treba upoštevati številne dejavnike in spet govorimo o medresorskem sodelovanju. Zato minister pričakuje konstruktivno sodelovanje z ministrstvom za kmetijstvo in okolje ter jasno odločitev o tem, kaj je prioriteta. Ali pomembni infrastrukturni projekti ali Natura 2000. Če se bomo narobe odločili, nam to lahko dolgoročno prinese zastoj številnih infrastrukturnih projektov, opozarja minister.
Dokončati je treba projekt izgradnje TEŠ 6, zato bo ministrovo prizadevanje usmerjeno predvsem v postavitev ustreznih sistemov nadzora nad porabo sredstev. Prizadeval si bo tudi za to, da za dokončanje projekta ne porabimo niti enega evra več kot je potrebno ter, da projekt čim prej pride v fazo, ko bomo začeli dobivati vložena sredstva nazaj.
Naslednja pomembna naloga ministrstva bo prestrukturiranje energetike v Zasavju. Moramo se odločiti, kaj bo s TET. Zato je naloga ministrstva, da deležnike, ki so vpleteni v razvoj v regiji, čim prej združi ter da s skupnimi močmi poskušajo energetsko regijo v Zasavju postaviti na nove temelje. Tudi s pomočjo kohezijskih sredstev v naslednji finančni perspektivi.
Na ministrstvu bodo izvedli primerjavo sprejetih ciljev na področju OVE iz sprejetega akcijskega načrta OVE. Znano je, da smo v Sloveniji za več kot 600 odstotkov presegli subvencije na tem področju, to pa se odraža tudi v končni ceni električne energije. Da bi to lahko storili, moramo sprejeti kar nekaj ukrepov in prvi je sprejem nove novele energetskega zakona, ki bo skladna s trenutnimi evropskimi direktivami. Izdelati moramo tudi novo podporno shemo za OVE in SPTE. Takoj moramo izdelati nove energetske bilance od letošnjega leta do leta 2022. Ker je osnove Eles praktično že pripravil, je po ministrovem mnenju to lahko narejeno hitro.
Takoj je treba narediti recenzijo vseh operativnih programov in akcijskih načrtov za OVE, URE in kuponov CO2 in na podlagi tega izdelati grob osnutek Nacionalnega energetskega programa (NEP), saj mora ta temeljiti na realnih osnovah.
Opozoril je, da mora Slovenija cilje na področju OVE in URE z vidika dinamike izvajanje in odpravljanja neskladij prilagajati sosednjim državam v EU. Temelj morajo biti naravne danosti Slovenije, kot so: hidroenergija, biomasa in geotermalna energija. Tovrstni projekti imajo multiplikativne učinke in pozitivno vplivajo na gospodarstvo. Minister tu vidi priložnosti za regije, kot je ravno Zasavje.
Minister je napovedal, da bo Slovenija terciarne rezerve zagotavljala z domačimi elektrarnami, tudi z izgradnjo plinskih elektrarn. V načrtu sta dve: širitev že obstoječe v Brestanici in plinska elektrarna v Trbovljah.
Ministrstvo želi razbremeniti končne odjemalce električne energije. To bodo doseglo z znižanjem omrežninske dajatve za sistemske storitve, pri čemer je treba upoštevati skladnost z evropsko zakonodajo. Po ministrovem mnenju je to mogoče izvesti že letos. Posledica bi bila za okoli osem odstotkov nižja cena električne energije za končnega odjemalca. Prav tako je treba vzpostaviti sistem bolj pravične porazdelitve omrežnine. Se pravi znižanje tarif za prenosno omrežje za osem odstotkov in vrnitev prispevkov za OVE in SPTE na raven pred 1. februarjem letos. (pb)