NEPN načelno z zeleno lučjo, a z zadržki

Kot je dejal predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) Marjan Eberlinc v Sloveniji od leta 2004, kljub številnim poskusom, nismo uspeli sprejeti nobenega strateškega dokumenta na področju energetike. Tako je Celovit nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) prvi takšen dokument in tudi eden najzahtevnejših, zato se je do njega treba kaj najširše opredeliti. Pri tem pa je treba uporabiti razum, saj se slovenska energetika nahaja na prelomni točki. Po njegovem prepričanju stanje, v katerem se nahajamo, ni dobro, ker dopušča možnosti, da posamezniki lahko odločajo o zelo zahtevnih investicijskih projektih. EZS je pri pripravi NEPN uspela sodelovati z MzI, da so se v določeni meri upoštevale nekatere njihove pripombe. Prepričan je, da so pripravljavci dokumenta naredili veliko delo skozi oči strateških ciljev, ki so bili postavljeni, vendar pa niso vsi s tem zadovoljni. Cilji so bili neposredno postavljeni s strani Evropske komisije in so zelo zahtevni. V EZS menijo, da so ti dosegljivi, če je volja, če se bomo v teh ciljih poenotili in, če bomo postali ambiciozni in se zavedali, da se v družbi nahajamo pred resnim prelomom o novi razvojni strategiji energetike v republiki Sloveniji. NEPN odraža vse tisto, kar si želimo, po drugi strani pa v dokumentu ni nekaterih odločitev, ki so bile že večkrat poudarjene, je izpostavil Marjan Eberlinc. In sicer, da se bo v naslednjem proizvodnja v TEŠ počasi zmanjševala, kar pomeni, da se bomo v Sloveniji soočili s primanjkljajem približno tretjine proizvodnje električne energije iz fosilnega goriva. Prav tako v NEPN ni jasne opredelitve glede nadaljnjega razvoja in izkoriščanja jedrske energije. So obljube, da se bo to zgodilo v naslednjih dokumentih. Najbolj boleče pa je spoznanje, da NEPN veliko govori o OVE, a v dokumentu ni tako pomembnih energetskih projektov za Slovenijo, kot so hidroelektrarne (na srednji Savi in Muri), ki bi morale biti strateški projekt. Po mnenju EZS je še mnogo drugih odprtih vprašanj. Tako prihajajo novi viri energije, ki izhajajo predvsem iz OVE, ki jih toplo pozdravljajo. A pri tem poudarjajo, da obstaja resna bojazen, da je lahko dolgoročna stabilnost delovanja elektroenergetskega sistema ogrožena. Tako, denimo 75-odstotna samozadostnost ni odraz tistega, kar želimo narediti, in bi se morali približati 90-odstotni samozadostnosti v Sloveniji. Kot je še dejal Marjan Eberlinc, smo pred prelomom, ko bomo morali marsikaj spremeniti in najti skupno pot.

Že danes je treba sprejeti odločitve o gradnji energetskih objektov v prihodnosti

EZS zato podpira prizadevanja za čim prejšnji sprejem NEPN , saj gre za nujno orodje za strateško načrtovanje energetske in podnebne politike v Sloveniji. Hkrati sprejem NEPN in njegova predložitev Evropski komisiji predstavlja pogoj za črpanje kohezijskih sredstev v novi večletni finančni perspektivi 2021-2027, vključno za energetske projekte v Sloveniji oziroma za projekte, v katerih sodeluje Slovenija z drugimi partnerji.

Po njihovem mnenju bi moral NEPN zagotoviti pregled nad obstoječim stanjem energetskega sistema in politike, določiti nacionalne cilje za vsako od petih razsežnosti Energetske unije ter ustrezne politike in ukrepe za izpolnitev teh ciljev.
V svojih stališčih je EZS pristojne organe pozvala k pripravi in uskladitvi vseh potrebnih zakonskih in podzakonskih aktov, ki so v Sloveniji potrebni za doseganje različnih podnebno-energetskih ciljev, vključno z umeščanjem projektov v prostor, saj slovensko gospodarstvo in slovenska energetika potrebujeta stabilen okvir delovanja. Že danes je namreč treba sprejemati odločitve o gradnji energetskih objektih v prihodnosti, saj sta priprava dokumentacije in umeščanje objektov v prostor dolgotrajna postopka. Pri tem želi EZS zasledovati cilje odporne energetske unije, ki si prizadeva odjemalcem v EU (gospodinjstvom in podjetjem) zagotoviti zanesljivo, trajnostno, konkurenčno in cenovno sprejemljivo oskrbo z energijo. Želijo podpirati trajnostne energetske rešitve, tudi s pomočjo raziskav in inovacij, ki bodo pripeljale do tega, da Slovenija postane gospodarsko uspešna nizkoogljična družba ter si bodo prizadevali ozaveščati člane EZS in širšo javnost o energetskih vprašanjih.

V EZS se strinjajo s poudarkom v NEPN, da je glavna naloga prihodnjega razvoja energetike v Sloveniji zagotavljanje ravnotežja med tremi osnovnimi stebri energetske politike, ki so neločljivo prepleteni: podnebna trajnost, zanesljivost oskrbe in konkurenčnost oskrbe z energijo. Vsaka država, vsako gospodarstvo in nenazadnje vsako gospodinjstvo potrebuje energijo, ki jo je treba od nekod vzeti. Energetska odvisnost od uvoza, torej od drugih držav, pomeni manjšo varnost, večjo ranljivost in nepredvidljive cene, zato je treba stremeti k čim višji energetski samozadostnosti države.

V EZS so opozorili, da bo cilje glede energetske varnosti in razogljičenja težko doseči brez novih naložb v OVE, zato ne podpirajo odločitev, ki ne vodijo v gradnjo novih proizvodnih enot iz OVE, zlasti hidroelektrarn. Po njihovem mnenju ne smemo zapostaviti niti drugih virov OVE, vključno s sončno in vetrno energijo, saj mora država dvigniti delež OVE.

V podanih stališčih so opozorili, da bi se bilo treba v NEPN opredeliti do vseh vrst energije, z namenom, da bodo lahko energetske družbe pripravile podlage za investicijske odločitve o energetski infrastrukturi danes in v prihodnosti. Treba je nemudoma začeti z aktivnostmi za gradnjo med drugim hidroelektrarn, pripravljalnimi aktivnostmi za odločanje o JEK 2 ter za plinske elektrarne kot nadomestilo petega bloka TEŠ.

V EZS se zavedajo, da ima izvajanje politik in ukrepov na področjih energetike in podnebja učinek na družbo okolje, zato si prizadevajo za izboljšanje kakovosti okolja s skrbno in preudarno rabo naravnih virov v Sloveniji.