Po podatkih državnega statističnega urada se je neto proizvodnja električne energije v Sloveniji v sedmem letošnjem mesecu občutno zmanjšala, in sicer tako v primerjavi z junijem kot tudi z julijem lani. K manjši proizvodnji je bistveno prispevala letošnja izredna suša, ki je dodobra izpraznila korita rek in prepolovila proizvodnjo hidroelektrarn, za nekaj odstotkov pa je zaradi visokih temperatur in nizkega vodostaja reke Save bila manjša tudi proizvodnja nuklearne elektrarne Krško. Tako je bila proizvodnja v hidroelektrarnah julija v primerjavi z istim mesecem lani manjša kar za 52 odstotkov in v naši edini nuklearki za dva odstotka. Da bi kar se da zadostili potrebam po električni energiji z domačimi viri, so posledično s polno močjo obratovale termoelektrarne, ki so svojo proizvodnjo v primerjavi z sitim mesecem lani povečale za 54 odstotkov. Povečani proizvodnji električne energije v termoelektrarnah je sledila tudi rast porabe goriv, pri čemer je bila skupna poraba goriv tako za 17 odstotkov večja kot pred enim letom. Julija smo tudi uvozili 809 GWh (za 23 odstotkov več kot lani) in izvozili 761 GWh električne energije (za 13 odstotkov več).
Drugače pa je bila julija poraba električne energije manjša kot v prejšnjem mesecu, pri čemer so gospodinjstva porabila 241 GWh, medtem ko je poraba poslovnih subjektov znašala 660 GWh. S porabo 340 GWh je močno prevladovala predelovalna dejavnost, in sicer se je ta v primerjavi s prejšnjim mesecem v Ljubljani povečala za 0,4 odstotne točke, medtem ko je najbolj upadla v občini Lendava. Zanimiv je tudi razrez proizvodnega kolača v juliju, pri čemer je nuklearna elektrarna Krško prispevala levji delež – 47,9 odstotka, termoelektrarne s TEŠ na čelu so proizvedle 26,6 odstotka vse električne energije, delež hidroelektrarn je znašal 21,1 odstotka, sončne in vetrne elektrarne pa so skupaj prispevale 4,3 odstotka doma proizvedene električne energije.