V mreži Plan B za Slovenijo so evropski komisarki za energijo Kadri Simson in državnemu sekretarju na Mzi Blažu Košoroku včeraj predali peticijo za izstop EU iz Pogodbe o energetski listini (ECT) in s tem ponovno izrazili pobudo, da Slovenija kot predsedujoča Svetu EU na današnjem zasedanju evropskih ministrov za energijo odpre razpravo o izstopu EU iz ECT. Državni sekretar Blaž Košorok je dejal, da bodo o pobudi za izstop seznanili prisotne ministre.
Kot so zapisali v peticiji, ECT predstavlja oviro v spopadanju s podnebno krizo in prehodu na čisto energijo, saj vlade odvrača od sprejemanja potrebnih odločitev. Kakršnikoli poskusi spreminjanja javnih politik ali javnih subvencij v energetskem sektorju lahko namreč zaradi te pogodbe vodijo v milijonske ali celo milijardne tožbe, ki se poravnavajo z javnim denarjem. Sloveniji tako na podlagi ECT s 120 milijonsko tožbo grozi podjetje Ascent Resources, preprosto zato, ker je Slovenija za fracking v Petišovcih zahtevala, da se preveri, kako bi ta vplival na okolje. V začetku letošnjega leta je nemško premogovno podjetje RWE tožilo nizozemsko vlado zaradi sprejetja zakona o postopni odpravi premogovnih elektrarn do leta 2030, pri čemer zahtevana odškodnina znaša kar 1,4 milijarde evrov. Podobno se dogaja v drugih evropskih državah. Tako se je Italija znašla na zatožni klopi zaradi prepovedi izdaje novega dovoljenja za iskanje in črpanje nafte na Jadranu, prav tako je grožnje s tožbo prejela Madžarska, ker je znižala cene električne energije v boju proti energetski revščini. Peticijo za izstop iz ECT je sicer podprlo več kot milijon ljudi širom Evrope, zahtevo za izstop pa je podprlo tudi preko 400 organizacij civilne družbe.
Vlade zato ob soočanju s podnebno krizo ne morejo in ne smejo imeti zvezanih rok pri sprejemanju potrebnih ukrepov, ki bi vodili v hitro preoblikovanje našega gospodarstva, osvoboditev od okov fosilne industrije ter v pravočasno prilagajanje podnebnim spremembam. Z ECT tega ni mogoče storiti, zato je skrajni čas za izstop iz te pogodbe.
Naklonjenost izstopu EU in njenih članic iz ECT so že izrazile Francija, Španija, Poljska in Grčija, po informacijah evropskih civilnodružbenih organizacij pa se k temu nagiba še več članic EU. Prav tako je Sodišče EU v primeru Moldavija vs. Komstroy podalo mnenje, da države članice v reševanju medsebojnih sporov ne smejo uporabljati določbe ECT glede reševanja sporov, saj bi s tem posegale v pravni red EU. Zato je nujno, da evropski voditelji o tem opravijo razpravo in sprejmejo stališče, da je čas za izstop iz ECT.
Kot je poudaril Andrej Gnezda iz Umanotere, bodo pozorno spremljali razvoj razprave glede izstopa EU iz ECT. Pričakujejo, da bodo voditelji EU do podnebnega vrha v Glasgowu dosegli politični dogovor o izstopu iz ECT. Le tako lahko Evropa pokaže, da misli resno glede spopadanja s podnebno krizo.
Po njegovem mnenju ima Slovenija enkratno priložnost, da skupaj z ostalimi članicami naredi pomemben korak v spopadanju s podnebno krizo. Pričakujejo, da naši voditelji te priložnosti ne bodo izpustili je zaključil Andrej Gnezda.