Marijan Mauko, upokojeni rudar iz Mežice, je že pred tremi leti in pol patentiral vodno napravo za pridobivanje stisnjenega zraka.
Da, že pred dolgimi tremi leti in pol, vendar se po besedah inovatorja Marijana Mauka zaenkrat še ni nič premaknilo in tudi še nič ne kaže, da bi omenjeni izum dejansko zaživel tam, kjer bi lahko spremenil »energetsko sliko« v Sloveniji, saj gre za obnovljiv in dolgoročno sorazmerno poceni način pridobivanja energije.
»Uresničitev izuma je seveda vezana na sodelovanje dovolj močnih političnih, gospodarskih in še kakih drugih subjektov (politična odločitev, vodna koncesija, nemajhna začetna investicija itd.). Verjetno je v tem tudi razlog, da Mauko na vse svoje dosedanje številne poskuse, da bi za izum zainteresiral vodilne politične in strokovne vplivneže v državi, ni dobil nobenega odgovora,« je povedal njegov znanec Jože Kos Grabar ml. Tudi sam se čudi in vprašuje, če morda razen skeptičnosti in nepoznavanja niso posredi tudi kakšni drugi interesi, ki onemogočajo, da bi se stvar premaknila z mrtve točke.
Ob tem je Kos Grabar še poudaril, da je inovator Mauko (stanuje na Gosposvetski ul. 21 v Mežici) zelo razočaran nad molkom, ki ga obdaja, in nepripravljenostjo slovenskih družbenih vplivnežev, da bi se za tako koristno zadevo vsaj malo zavzeli. Razmišlja celo, da bi izum prodal v tujino ali ga celo podaril zainteresiranim organizacijam v Nemčiji ali ZDA.
Izkoriščanje sile, ki nastaja pri padcu vode
Kot je razvidno iz tehničnega opisa inovacije, vodna naprava za pridobivanje stisnjenega zraka (patent št. SI 22637) po izumu izkorišča vodni tlak neposredno za stiskanje zraka in to brez mehansko gibljivih delov, kot so bati, turbine ali drugo.
Znane naprave za pridobivanje stisnjenega zraka imajo linearno ali rotacijsko gibljive bate, ki so mehansko gnani z električnimi ali drugimi pogonskimi stroji. Prednost takih rešitev je možnost pridobivanja stisnjenega zraka z visokimi tlaki, slabost pa drage, obrabi podvržene mehanske naprave, ki morajo biti vzdrževane in mazane, predvsem pa poraba kakovostne energije za njihov pogon.
Naloga in cilj omenjenega izuma pa je taka naprava za pridobivanje stisnjenega zraka, ki bo enostavna in brez gibljivih batov, torej ne bo podvržena obrabi in bo zahtevala le minimalno vzdrževanje in izkoriščala energijo, ki sicer ne bi bila izkoriščena.
Vodna naprava po izumu ima določen izvor vode, ki je lahko jezero ali kakršno koli drugo zajetje na višini prednostno 150 metrov ali več nad samo napravo. Od višinske razlike je odvisen tlak pridobljenega stisnjenega zraka. Za 150 metrov višinske razlike je pridobljeni tlak zraka blizu 15 barov. Ostali sestavni deli tovrstnega sistema so še: tlačna cev, usmerjevalni ventil, posode, rezervoar, iztočni ventil, vodni stolp in drugo. Za podrobnejše informacije o delovanju vodne naprave za pridobivanje stisnjenega zraka se lahko, če želite, pozanimate pri Marijanu Mauku (tel. 02/823 54 73).
Skratka, kot ugotavlja inovator, vodna naprava za pridobivanje stisnjenega zraka po izumu omogoča enostavno, zanesljivo, ceneno in okolju prijazno pridobivanje stisnjenega zraka, ki ga je mogoče uporabiti kot ekološko neoporečen vir energije, na primer za pogon vozil in katerih koli drugih strojev.
Miro Jakomin