Ni več časa za odlašanje z NEPN

Namen predstavitve je bil zainteresirani javnosti predstaviti ta pomemben strateški dokument, saj je široka in utemeljena razprava na podlagi strokovnih podlag ključna pri iskanju poti in soglasja čim širšega kroga deležnikov glede čim bolj ambicioznih, a izvedljivih ciljev Slovenije do 2030, ki bodo upoštevali pomembne nacionalne okoliščine in predstavljali ustrezen korak k podnebno nevtralni Sloveniji do leta 2050.

Kot je že ob začetku pojasnila ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek, včerajšnji odstop predsednika vlade sprejemanje tega dokumenta ne more oziroma ne sme spremeniti poteka sprejemanja. Že do konca lanskega leta smo bili namreč zavezani poslati ta dokument v Bruselj, a smo si uspeli izboriti dvomesečni rok za podaljšanje, torej do konca februarja in tega roka Evropska komisija ne bo več spregledala. Zato gre sprejemanja dokumenta naprej, kot je bilo začrtano. Tako je predvideno, da najkasneje zadnji četrtek v februarju, vlada ta dokument tudi potrdi. Že ves čas priprave NEPN, tega pomembnega strateškega načrta, na ministrstvu beležijo velik odziv, kar jih opogumlja in jim daje motivacijo za nadaljnje delo. To kaže, da sta stroka in politika spoznali, da je to dokument, ki ga naša država potrebuje, saj bo do leta 2030 in s pogledom do leta 2040 začrtal smer slovenske energetike. Energetska in podnebna politika zahteva veliko dogovarjanja in usklajevanja in gre za področje, ki je po vsebini izjemno kompleksno, saj je treba najti celovit pristop in dolgoročno voditi smer do podnebne nevtralnosti.

Proces priprave dopolnjenih osnutkov NEPN (verzija 4.1) in okoljskega poročila (CPVO) je bil izjemno zahteven in kompleksen in pri tem so si na ministrstvu prizadevali v čim večji meri upoštevati prispele pripombe in predloge deležnikov. Na podlagi ocene scenarijev iz osnutka okoljskega poročila je bil oblikovan končni predlog, to je ambiciozni scenarij z dodatnimi ukrepi, ki je bil dodatno nadgrajen s povečanjem učinkovitosti in zmanjšanjem rabe energije v industriji in prometu. V zaključni fazi je bila izdelana tudi ocena učinkov načrtovanih ukrepov in politik. V NEPN pa so vključili tudi omilitvene ukrepe iz okoljskega poročila. Nekaj ključnih vidikov NEPN 4.1, ki jih ta nadgrajuje v bolj ambiciozne v primerjavi z osnutkom NEPN, je: pet odstotkov višji cilj zmanjševanja emisij za Slovenijo glede na cilj iz Evropske uredbe o razdelitvi bremen iz leta 2018, 35-odstotno povečanje energetske učinkovitosti, ki pomembno prispeva k dogovorjenemu cilju na ravni EU (ta je 32,5 odstotka). Gre za področje, kjer EU beleži največji razkorak med napovedanimi nacionalnimi prispevki in dogovorjenimi cilji na ravni EU. V sektorju prometa, ki za Slovenijo predstavlja enega največjih izzivov pri prehodu v nizkoogljično družbo, so predlagali zelo ambiciozen sektorski cilj zmanjšanja emisij. NEPN daje tudi pomembno usmeritev za začetek opuščanja rabe premoga, zaprtja bloka 5 TEŠ in zmanjšanja izkopa lignita. Opustili bomo rabo uvoženega premoga za proizvodnjo električne energije v termoelektrarnah. Natančna časovnica prenehanja rabe premoga v Sloveniji bo določena s Strategijo za opuščanje rabe premoga in prestrukturiranjem premogovnih regij v skladu z načelom pravičnega prehoda. Njen sprejem je predviden že do konca tega leta, ugotovitve pa bodo upoštevane pri nadaljnjih posodobitvah NEPN. NEPN nadalje določa, da bomo ohranjali odličnost in varno obratovanje jedrskih objektov v državi in proučili tudi možnost vpeljave novih jedrskih tehnologij in najpozneje do leta 2027 sprejeli odločitev o morebitni izgradnji nove jedrske elektrarne. Eden prav tako od izjemno pomembnih in zahtevnih vprašanj so subvencije za fosilne vire energije, ki so v nasprotju s cilji zmanjšanja emisij in se skozi leta povečujejo. Če smo uspeli za nekatera vprašanja najti ustrezne rešitve, pa nekateri izzivi ostajajo, poudarja mag. Alenka Bratušek. Eden večjih je prihodnja izraba hidroenergije v Sloveniji. Okoljsko poročilo je namreč pokazalo, da bi bil okoljski vpliv HE na srednji Savi bistven, predvsem zaradi načela previdnosti. To pomeni, da je treba poiskati takšno rešitev, da bodo hidroelektrarne lahko delovale v sobivanju z naravo. Najti je treba način, da bomo tudi na zavarovanih območjih spodbujali rabo OVE. Dolgoročna slovenska oskrba mora temeljiti na različnih nizkoogljičnih virih. Najti je treba rešitve, s katerimi bomo ohranili naravne vrednote in hkrati omogočili, da se izraba hidroenergije v Sloveniji nadaljuje in se tako okrepi eden temeljnih elementov domače oskrbe z električno energijo v prehodu v podnebno nevtralno družbo do leta 2050. Najti moramo ustrezne rešitve, ki jih bomo potem lahko vključili v prvo posodobitev NEPN. Kot poudarja mag. Alenka Bratušek, priprava NEPN predstavlja le enega prvih korakov pri prehodu v nizkoogljično družbo. Ne bomo pa z njim rešili vseh podnebnih in energetskih vprašanj, ki so se v naši družbi kopičile in nakopičile v zadnjih 15 oziroma 20 letih. NEPN predstavlja prvi celovit premislek o podnebni in energetski prihodnosti naše države in začetek daljšega procesa, v katerem se bo periodično primerjalo, dopolnjevalo in nadgrajevalo cilje in jih ustrezno pripeljalo tudi v druge politike. Le usklajen pristop nam bo omogočil učinkovito in celovito izvedbo ukrepov in doseganje zastavljenih ciljev. Tudi Slovenija je lahko ena od tistih držav članic EU, ki bodo do leta 2030 uspele najti svojo optimistično pot in postati zgled drugim državam.

Kot predvideva dopolnjen osnutek NEPN bi za investicije samo v energetski del v naslednjih desetih letih potrebovali 19 milijard evrov, od česar bi največji del odpadel na nadgradnjo distribucijskega omrežja. Pomembne za usmerjanje investicij v obdobju do leta 2030 so tudi različne podporne sheme, za kar bi potrebovali med 200 in 250 milijonov evrov spodbud. Tudi že danes pa lahko iz podpornih shem zagotovimo kar nekaj denarja. Dejstvo, na katerega je še opozorila mag. Alenka Bratušek pa je tudi, da nas neizpolnjevanje že dorečenih ciljev za leto 2020, ki jih Sloveniji ne bo uspelo doseči, lahko močno udari po žepu, saj bi kazen lahko znašala tudi devet milijonov evrov.

Dokumenti so objavljeni na povezavi www.energetika-portal.si.