Do 20. novembra v javni obravnavi predlog nacionalnega akcijskega načrta za skoraj nič energijske stavbe do leta 2020.
Evropska direktiva o energetski učinkovitosti stavb določa, da morajo države članice pripraviti nacionalne načrte za povečanje števila skoraj nič energijskih stavb. Zato je ministrstvo, pristojno za energijo, pripravilo osnutek nacionalnega akcijskega načrta za skoraj nič energijske stavbe za obdobje do leta 2020.
Omenjena evropska direktiva iz leta 2010 določa, da morajo biti stavbe, zgrajene po 31. decembru 2020, ki za svoje delovanje porabijo energijo za ogrevanje in/ali hlajenje, zgrajene kot skoraj nič energijske. Za ne stanovanjske javne stavbe, ki jih javni organi uporabljajo kot lastniki, pa ta zahteva začne veljati že dve leti prej.
Definicija skoraj nič energijske stavbe obsega določitev minimalnih zahtev glede največjih dovoljenih potreb za ogrevanje, hlajenje oziroma klimatizacijo, pripravo tople vode in razsvetljavo v stavbi v skladu z gradbeno tehnično zakonodajo, določitev največje dovoljene rabe primarne energije v stavbi ter določitev najmanjšega dovoljenega deleža obnovljivih virov energije v skupni dovedeni energiji za delovanje stavbe.
Definicija skoraj nič energijske stavbe je opredeljena na osnovi strokovnih podlag za postavitev stroškovno optimalnih minimalnih zahtev za energijsko učinkovite stavbe in na podlagi pregleda stanja in potencialov za skoraj nič energijsko gradnjo in prenovo stavbnega fonda. Analizirani so bili trije tipi stavb: enostanovanjska stavba (vključuje enostanovanjsko stavbo z največ dvema stanovanjema), večstanovanjska stavba ter ne stanovanjska stavba (pisarniška stavba oziroma administrativno upravna stavba). Strokovne podlage za oblikovanje tehnične definicije skoraj nič energijske stavbe pa zajemajo tako novogradnje kot celovito prenovo obstoječih tipskih stavb.
Stavbe javnih organov postavljene za zgled ostalim
Evropska direktiva je že vključena v nov EZ-1. Ta določa, da skoraj nič energijska stavba pomeni stavbo z zelo visoko energetsko učinkovitostjo oziroma zelo majhno količino potrebne energije za delovanje, pri čemer je potrebna energija v veliki meri proizvedena iz obnovljivih virov na kraju samem ali v bližini stavbe. EZ-1 vladi tudi nalaga obveznost sprejetja akcijskega načrta za skoraj nič energijske stavbe in podrobneje opredeljuje njegovo vsebino ter način poročanja Evropski komisiji. Akcijski načrt za skoraj nič energijske stavbe tako vključuje cilje ter programe in ukrepe za doseganje teh ciljev, pa tudi kadrovske in finančne vire za izvedbo teh programov in ukrepov. Vlada v tem načrtu oblikuje tudi politiko in ukrepe za spodbuditev energetske sanacije obstoječih stavb v skoraj nič energijske.
Slovenija je v prvi polovici letošnjega leta pripravila analizo stroškovno optimalnih ravni minimalnih zahtev za energijsko učinkovitost stavb, ki dajejo tudi strokovno podlago za tehnično definicijo skoraj nič energijske stavbe. Definicija bo določena v okviru posodobitve tehničnega predpisa o energijski učinkovitosti stavb, ki je načrtovana v prihodnjem letu. Za potrebe teh vsebin so na pristojnem ministrstvu že ustanovili Strokovni svet za energijsko učinkovitost stavb, katerega člani so različni deležniki s tega področja. Strokovni svet je preučil tudi predlog akcijskega načrta.
Predlog akcijskega načrta predvideva, da bo do leta 2018 celovito energetsko prenovljenih 123.000 m2 javnih stavb, 84.126 m2 javnih stavb pa bo skoraj nič energijskih novogradenj. Do leta 2020 je predvidena skoraj nič energijska prenova 2.257.000 m2 enostanovanjskih stavb in 649.000 m2 večstanovanjskih stavb, ter 267.500 m2 novogradenj enostanovanjskih stavb in 649.000 m2 novogradenj večstanovanjskih stavb. Akcijski načrt določa tudi vmesne cilje za leti 2015 in 2018.
Skladno z evropsko direktivo bodo stavbe javnih organov predstavljale zgled ostalemu stavbnemu fondu. Akcijski načrt pa določa tudi cilje za javne stavbe vlade, za katere je od leta 2014 dalje letno treba zagotoviti triodstotno prenovo skupne tlorisne površine stavb, ki so v njeni lasti in rabi.
Pripombe zainteresirane javnosti na predlog nacionalnega akcijskega načrta za skoraj nič energijske stavbe za obdobje do leta 2020 ministrstvo zbira do vključno 20. novembra. (pb)