Slovenijo je obiskala evropska komisarka Kadri Simson, v sklopu večdnevnega obiska pa je na javnem pogovoru v pripravi predstavništva Evropske komisije v Sloveniji skupaj z državnim sekretarjem na ministrstvu za infrastrukturo Blažem Košorokom odgovarjala na vprašanje o tem, kako bomo uresničili evropski zeleni dogovor. Pogovor je potekal v podjetniškem pospeševalniku Katapult v Trbovljah, prenos pa je bil omogočen preko aplikacije Zoom.
Ob samem začetku je spregovorila podžupanja Občine Trbovlje Maja Krajnik, ki je dejala, da za koriščenje sredstev sklada za pravičen prehod že imajo načrte in da je za Zasavje pomembno, da se bodo ta sredstva uporabila za podporo prestrukturiranju premogovnih regij in nadaljnjo uporabo premogovnih območij. Tako v Zasavju, kot v Šaleški dolini rudarijo, a je razlika v tem, da Zasavski rudnik ne deluje več. Zato so za Zasavje sredstva za prestrukturiranje še toliko bolj pomembna. Upajo, da bodo prvi razpisi objavljeni prihodnje leto. Njeno sporočilo je bilo jasno: "Nimamo več časa čakati, zavlačevati, saj so nova delovna mesta ključna in bi takšen sklad za pravičen prehod potrebovali že pred nekaj leti."
Vsaka izmed držav članic EU se problema, kako doseči evropski zeleni dogovor, sicer loteva po svoje. O tem, kako ga bomo uresničili v Sloveniji, pa je odprtih še veliko vprašanj, je povedal državni sekretar Blaž Košorok in poudaril, da je energetika pred izjemnimi izzivi: "To, kar ste v Zasavju že storili, morajo še v Šaleški dolini, to pa je izstop iz premoga,". Omenil je tudi prizadevanja ministrstva, da bi se v Šaleški dolini izstop iz premoga zgodil leta 2033. Košorok si želi, da Zasavje, ki je že izstopilo iz premoga, ne čaka predolgo na odločitev o letnici izstopa. ''Če ni zelene tranzicije, potem tudi ni potrebe po koriščenju sredstev pomoči'', pa je bil odgovor komisarke na vprašanje, ali je določitev letnice za izstop iz premoga na državni ravni pogoj za koriščenje sredstev sklada za pravičen prehod. Komisarka je poudarila tudi pomen uporabe vodika, ter izkoriščanja sončne in vetrne energije. Na primerih dobre prakse je ponazorila, da se prehod na zeleno izplača na dolgi rok, kajti cilj je energetska učinkovitost.