K nam jih je pripeljal organizator Primož Lemež. Zvrstili so se predstavniki Poljske, Češke, Norveške, Nemčije in Združenih Držav Amerike. Novost letošnjega leta je, da na simpoziju, ki tokrat traja tri dni, s cest zavijajo tudi v nebo in na vodo. Splošna populacija je v tem času zelo zaskrbljena zaradi Covida, je pa ob tem Primož Lemež izpostavil dejstvo, da enako število ljudi, kot jih umre za korono, umre zaradi slabega zraka, torej zaradi onesnaženja. Vsaka pandemija je sicer opustošila, ampak kmalu odšla, z onesnaženjem pa je drugače. Posledice se lahko kažejo v naravnih katastrofah in drugih znakih (v Nemčiji je na desetine ljudi umrlo zaradi poplav, čebele pri nas izumirajo, češenj letos ni). Emobilnost je najlažja in najhitrejša pot da zmanjšamo emisije in zmanjšamo število prašnih delcev. S tem se je strinjal tudi dr. Slobodan Šešum z direktorata za gospodarsko in javno diplomacijo, ki pravi, da je e-mobilnost postala ena najhitreje rastočih panog z najbolj spodbudno rastjo v EU in na Kitajskem, imamo pa resne ovire – vedno bolj se zavedamo ciljev, ki jih ne bo lahko doseči. Polnilna infrastruktura zaostaja za našimi željami. Izpostavil je tudi problem vedno večjih cen električne energije in omenil, da električna vozila niso povsem brez ogljičnega odtisa. Obstaja tudi vprašanje dostopnosti in socialne pravičnosti. Največ razvoja so deležni najdražji avtomobili SUV. Tu je še skrb za stara delovna mesta, ki so bila odprta za izdelavo neelektričnih vozil in bodo kmalu izginila.
Michał Kurtyka z ministrstva za podnebje in okolje na Poljskem pravi, da e-mobilnost človeštvu zagotavlja bolj kvaliteten življenjski stil in napoveduje produkcijo Poljskih e-avtomobilov, ki jo planirajo za leto 2024. Pričakujejo, da bodo ciljali na srednjo ekonomsko skupino potrošnikov. Veleposlanik republike Poljske, Krzystof Olendzki je izpostavil zanimivost, da se je pred okoli 100 leti rodil njihov pisatelj znanstvene fantastike, ki je v svojih delih že pred več kot pol stoletja izpostavil tematiko e-mobilnosti. Po vseh teh letih, ko je to postala realnost pa je eno izmed ključnih vprašanj, o katerih se dogovarjajo tudi s Slovenijo, prav integracija elektro-mobilnosti. Stališče Poljske vlade do e-mobilnosti je zelo jasno. Je nujna za boljšo prihodnost. Tudi zaradi političnih odločitev tako število e-vozil zelo hitro raste. Do leta 2025 pričakujejo 300.000 registriranih e-vozil. Izgrajujejo celo lastne programe za proizvodnjo e-vozil za družinske uporabnike. Poljski e-mobilnostni indeks hitro raste in ena izmed glavnih ovir je nepopolno vzpostavljen sistem financiranja – potrošniki se namreč pritožujejo, da so avtomobili še vedno predragi, zaradi česar uvajajo subvencioniranje. Najbolj prisotni so e-avtomobili v velikih mestih. Prva je Varšava, potem ji sledi Krakow. Vse gre v štric z naraščajočim se prepričanjem državljanov da je treba onesnaženje zmanjšati. V mestih je pomemben tudi javni transport, ki je ključna stvar za zmanjšanje emisij. Uspešno tako uvajajo e-avtobuse v številnih mestih na Poljskem, trenutno jih imajo 578, kar predstavlja največji delež v Evropi. Poseben pomen električnega okolja predstavljajo tudi e-skuterji in golf vozički, ki jih lahko najemamo preko različnih aplikacij. Mesta morajo postati trajnostna, čista, manj onesnažena in Poljska sodeluje s Slovenijo kot z eno pomembnejših partneric. Ne zgolj zaradi trga, ampak zaradi zmogljivosti slovenskih družb v različnih panogah. Skupaj gradimo novo fundacijo za prihodnost evropskega električnega trga. Med e-zaveznice pa spada tudi Češka, kot pravi njihov veleposlanik Juraj Chimel. Tako Češka kot Slovenija sta majhni izvozno usmerjeni državi, ki izvažata v Evropo (tudi v Nemčijo). Češka sodi med 10 najučinkovitejših partneric Slovenije in kot iskalec novih priložnosti se tudi ta zateka v napredno tehnologijo in s tem v e-mobilnost, ki predstavlja izjemno priložnost.
Kot predstavnica države, kjer je e-mobilnost v svetlobnih letih prednosti, se je predstavila veleposlanica kraljevine Norveške Trina Skymoen, ki je poudarila, da je e-mobilnost smiselna tako politično, kot v gospodarskem smislu, smiselna pa je tudi zaradi podnebnih sprememb. Norveška ima zelo ambiciozne podnebne cilje in pogosto se jo omenja kot najbolj razvito državo v e-mobilnosti na svetu. 54% vseh novo prodanih avtomobilov je električnih. Do leta 2025 želijo doseči, da bodo vsi novo prodani avtomobili električni, vsi novo prodani avtobusi pa brez emisij. Pri njih je svet že postal električen – avtobusi, železnice, tramvaji, imajo tudi veliko e-koles. Pred leta 2015 še ni bilo trajekta, ki bi bil v celoti električen, zdaj so električni tudi ti. Da so državljane spodbudili k množični uporabi e-vozil, so morali sprejeti ogromno spodbujevalnih ukrepov: Od brezplačnih parkirnih mest za e-vozila, do brezplačnih vstopov na trajekte za e-vozila, itd. Z nasmeškom na licu nas je povabila: ''Ko bo Covid minil, vas vabim, da se pripeljete z e-vozilom do električnega trajekta in obiščete Norveško. To bo luštno potovanje z čisto vestjo.'' Sicer pa Norvežani že preverjajo tudi električna letala. Med njimi tudi tistega, ki so ga kupili v Sloveniji.
V projekt e-mobilnosti se vključujejo tudi ZDA. Susan Falatko iz ameriškega veleposlaništva je izpostavila zaskrbljenost nad vremenskimi pojavi in njihovo ponovno priključitev pariškemu sporazumu. Biden je najavil financiranje za izgradnjo mreže polnilnic in s tem prenehanje naslanjanja na fosilna goriva. Polovica prodanih avtomobilov leta 2030 naj bi bilo električnih oziroma hibridnih. Niso tako ambiciozni, kot Evropa – imajo pa vodilnega proizvajalca e-avtomobilov na svetu, Teslo. Kot zanimivost je veleposlanica izpostavila, da podjetje od države ni dobilo nobene subvencije, je popolnoma komercialno podjetje, ki je samo vzpostavilo tak uspeh.
Govornica Eva Ricarda Williams, gostja z ambasade republike Nemčije je prav tako optimistična. Registracija novih vozil se je v Nemčiji potrojila po začetku 2020, njihov cilj do 2030 ostaja 10.milijonov e-vozil. Še 1000 novih polnilnih postaj, ki jih imajo name zgraditi pa bo zmanjšalo čas do naslednje polnilnice na 10 minut. Zaenkrat ponujajo 70 modelov e-vozil na trgu, vlada še vedno financira nakup zasebnim uporabnikom. E-mobilnost za njih ni le prodaja in nakup e-vozil, je pomembna tudi za energetski prehod. Nemčija se je odločila, da bo baterijske celice proizvajala doma - imajo mednarodno zavezništvo proizvajalcev baterij in cilj je zagotoviti okolju prijazne in konkurenčne produkte iz trajnostnih materialov.