EU se je znašla na kritični prelomnici za svojo konkurenčnost, razogljičenje in energetsko varnost. Visoki stroški energije ogrožajo deindustrializacijo Evrope in njeno gospodarsko rast. To škodi prebivalcem, saj energetska revščina prizadene več kot 46 milijonov Evropejcev. Maloprodajne cene električne energije so se za industrijo skoraj podvojile, kar spodkopava svetovni položaj in mednarodno konkurenčnost EU.
Načrt bo kot ključni element dogovora o čisti industriji pomagal ne le gospodinjstvom, ki se soočajo z visokimi računi za energijo, temveč tudi industrijskim sektorjem, ki se spopadajo z visokimi proizvodnimi stroški in posledično nekonkurenčnostjo. Skupni prihranki naj bi po ocenah letos znašali 45 milijard evrov, postopoma pa naj bi se povečali na 130 milijard evrov letno do leta 2030 in 260 milijard evrov do leta 2040.
Načrt poudarja potrebo po večji izrabi obnovljivih virov energije, energetski učinkovitosti in boljšem povezovanju trgov. Prav tako obravnava strukturne izzive, kot sta odvisnost Evrope od uvoza fosilnih goriv in nepopolna povezanost elektroenergetskega sistema. Ukrepi bodo zagotovili pravo energetsko unijo za konkurenčnost, cenovno dostopnost, varnost in trajnost.
Načrt temelji na nedavni reformi zasnove trga električne energije, načrtu REPowerEU, sektorskih načrtih za vetrno in sončno energijo ter omrežja, pa tudi revidirani energetski in podnebni zakonodaji v okviru svežnja Pripravljeni na 55.
S pospeševanjem naložb v čisto energijo in infrastrukturo ter s preglednostjo in poštenostjo trgov s plinom energija lahko postane cenovno dostopnejša. Dodatno skrajšanje časa za izdajo dovoljenj za projekte obnovljivih virov energije in energetsko infrastrukturo bo prav tako pomagalo znižati stroške proizvodnje električne energije. Zahvaljujoč notranjemu energetskemu trgu EU imajo potrošniki vsako leto že približno 34 milijard evrov prihrankov. Nadaljnja integracija bi lahko te prihranke do leta 2030 povečala že na 40 do 43 milijard evrov na leto.
Da bi bila električna energija cenovno dostopnejša, se bo Evropska komisija lotila vseh treh komponent računov za energijo, in sicer stroškov omrežja in sistema, davkov in dajatev ter stroškov dobave. Državam članicam bo priporočila, naj znižajo svoje davke na električno energijo in potrošnikom omogočijo lažjo zamenjavo dobavitelja in prehod k cenejšemu dobavitelju. S tovrstno zamenjavo dobavitelja bodo potrošniki lahko prihranili 200 evrov na leto.
Akcijski načrt bo vsem Evropejcem zagotovil dostop do cenovno ugodne energije
Na podlagi obstoječe zakonodaje EU o električni energiji bo Evropska komisija podpirala tudi uvedbo dolgoročnih pogodb o dobavi, kar bo pripomoglo k dokončni prekinitvi povezave med maloprodajnimi računi za elektriko ter visokimi in nestanovitnimi cenami plina. Za znižanje dela omrežnine na računu za energijo bo predlagala metodologijo, ki bo zagotovila, da bo omrežnina odražala stroške energetskega sistema, kar bo spodbudilo najučinkovitejšo uporabo omrežja.
Skupaj s podporo za hitrejšo uvedbo več obnovljivih virov energije bo Evropska komisija s podporo širši uporabi rešitev za energetsko učinkovitost doprinesla tudi k znatnim koristim za potrošnike, kar bo do leta 2030 lahko prineslo prihranke v višini do 162 milijard evrov na leto. Jamstvena shema EU, ki bo razvita v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko, bo pomagala zmanjšati tveganje naložb v storitve energetske učinkovitosti in olajšala dostop do učinkovitejših naprav in izdelkov z daljšo življenjsko dobo. S tem bi evropski potrošniki lahko prihrani več kot 120 milijard evrov letno.
Cene plina v EU so previsoke in vplivajo na konkurenčnost evropske industrije. Da bi zagotovila pošteno konkurenco, bo Evropska komisija s pomočjo Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) in nacionalnih regulatorjev okrepila svoj nadzor nad plinskimi trgi EU. Da bi identificirali dodaten stroškovno konkurenčen uvoz in izkoristili kupno moč EU z združevanjem povpraševanja podjetij iz EU, bo Evropska komisija sodelovala tudi z zanesljivimi dobavitelji utekočinjenega zemeljskega plina.
Navsezadnje so globlje integrirani, dobro delujoči in razogljičeni energetski trgi najboljši ščit pred nestanovitnostjo cen. Zato si bo Evropska komisija prizadevala dokončati energetsko unijo z več povezovalnimi daljnovodi, močnejšim omrežjem in čezmejnim trgovanjem ter bo uvedla niz pobud za spodbujanje elektrifikacije in dekarbonizacije sektorjev ogrevanja in hlajenja, med drugim z mobilizacijo zasebnega kapitala in nadaljnjo digitalizacijo energetskega sistema. Z naložbami v čezmejne povezave v višini dveh milijard evrov letno bi potrošniki lahko prihranili pet milijard evrov na leto.
Zanesljivost oskrbe je ključna za zagotavljanje stabilnosti cen, zato bo Evropska komisija posodobila okvir energetske varnosti EU za obravnavo nastajajočih groženj, kot so kibernetski napadi, sabotaža kritične infrastrukture in tveganja zaradi odvisnosti od uvoza. Prav tako bo okrepila pripravljenost na morebitno cenovno krizo, med drugim z izdajo smernic državam članicam o tem, kako nagraditi potrošnike za zmanjšanje porabe ob konicah in nadzorovati račune za energijo.